
Vojna, mesto in Kristina B.
Na sredinem Striparskem večeru v Mestni knjižnici Kranj sta zgodovinar dr. Blaž Vurnik in risar Zoran Smiljanić predstavila stripovski album z naslovom Spomini in sanje Kristine B., najstnice, s katero boste bralci skupaj odraščali v okupirani Ljubljani.
Kranj – Strip je del širšega evropskega projekta Skriti otroci 2. svetovne vojne, ki ga je zasnoval in izpeljal kustos Mestnega muzeja Ljubljana dr. Blaž Vurnik, pred dnevi pa je zanj prejel tudi letošnjo Nagrado ICOM za mednarodno prepoznaven projekt. V okviru slednjega je poleg razstave in stripa, ki sta bila predstavljena aprila v galeriji Vžigalica, v Ljubljani potekala mednarodna konferenca na temo usode otrok v 2. svetovni vojni, v začetku novembra bo na TV Slovenija prikazan še dokumentarni film o skritih otrocih, pripravili pa so tudi spletno stran skritiotroci.si, na kateri so zapisane zgodbe takih otrok. Tako imenovani 'ilegalčki' so otroci, ki so med vojno živeli ločeno od staršev, ker so bili ti v zaporih, izgnani v taborišča, v partizanih ... Takih otrok je bilo dokumentiranih 185, po mnenju Vurnika pa jih je bilo nekje med tristo in štiristo. Priprava stripa se je izkazala za enega zahtevnejših zalogajev, saj sta se avtorja v njej lotila celotnega obdobja okupacije Ljubljane.
In prav ta, lahko bi rekli za širjenje med ljudstvom zelo priročen medij, stripovski album sta v knjižnici predstavila soavtorja – koncepta in tekstualne predloge dr. Blaž Vurnik in risbe Zoran Smiljanić, slednji tudi v vlogi izpraševalca. »Prve osnutke sem napisal že pred šestimi leti, potem pa je vse skupaj čakalo v računalniku na pravo priložnost, predvsem založnika. Ko je ta prišla, sem najprej pomislil na Zorana, ki je preverjen stripovski avtor, mojster detajla, ki zna risati obraze, ki ne potrebujejo oblačkov, hkrati pa sem želel tudi realistično risbo z vsemi ambienti in okoljem iz medvojne Ljubljane.
V nekaj več kot pol leta intenzivnega dela je Smiljanić tako narisal sedemdeset strani stripa. Da ta ni izpadel preveč didaktičen, sta avtorja v zgodbo vpletla najstnico Kristino B., ki zgodbo iz svoje mladosti v medvojni Ljubljani pripoveduje vnuku Timu. »Kristino B. vojna zajame v času oblikovanja lastne identitete, osebnih stališč in tok zgodbe v stripu jo kleše v odraslost. En prijatelj je domobranec, drugi partizan. Mogoče klišejsko, a glavna junakinja na vojno ne gleda s stališča ideje in vrednot, čeprav jo v preizpraševanje o tem kasneje pripelje sam potek dogodkov,« razloži dr. Vurnik in dodaja, da junakinja stripa ni Kristina Brenkova niti gospa s tem imenom, s katero se je kot muzealec pogovarjal, kako je na cvetno nedeljo, na dan, ko se je na naših tleh začela druga svetovna vojna, nesla butarico v cerkev svetega Jakoba.
V zgodbo so vključeni mnogi realni dogodki iz tistega časa, od samomora župana Hribarja, ustanovitve OF, prihoda Italijanov v mesto do izobešanja slovenske trobojnice na zvonik frančiškanske cerkve, streljanja talcev, do sto žensk, ki so jih odpeljali v taborišče Ravensbrück, padca izvidniškega letala na NUK, domobranske prisege na stadionu … Šmarna gora je nekakšen lajtmotiv stripa, saj ves čas okupacije vzbuja neko nedosegljivo hrepenenje po svetu na oni strani žice.
»Lahko bi rekli, da gre za neke vrste spravni strip, ker ne ponujava nobenih vrednostnih sodb, ampak predvsem prikazujeva takratno življenje v Ljubljani,« pove Smiljanić, Vurnik pa doda: »V pripravi zgodbe nisem videl kakršnegakoli osebnega aktivizma, želja je bila, da strip berejo vsi, da je ta objektiven, saj skozenj govorim kot zgodovinar.« V strip je vključenih tudi nekaj muzejskih predmetov, ki so shranjeni v Mestnem muzeju v Ljubljani, v zaključnem delu pa so tudi konkretneje predstavljeni.
»Eden bralcev stripa je dejal, da ta sporoča, kako bi se morali Slovenci danes pogovarjati o teh zadevah. Če nama je to uspelo, potem sva naredila veliko,« je še dejal dr. Blaž Vurnik, ki ima že v mislih kaj podobnega na temo prve svetovne vojne, od začetka katere je lani minilo sto let.