Amerika je drugačna

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 24. oktober 2015 / 14:48

Evropa in Amerika pripadata delu sveta, ki mu pravimo Zahod. A med njima so tudi velike razlike. Evropejci težko razumemo ameriško nasprotovanje obveznemu zdravstvenemu zavarovanju in prepovedi posedovanja orožja …

Obamova zmaga in poraz

Ameriške posebnosti zna zelo zanimivo in prepričljivo razložiti profesor Clive S. Thomas, rojeni Britanec, ki že od 1980 let živi v ZDA in je 30 let predaval politologijo na Univerzi na Aljaski, zdaj živi v Oregonu, nedavno pa je predaval na FDV v Ljubljani. Preberimo, kako razlaga nasprotovanje velikega dela Amričanov Obamovi zdravstveni reformi. »Treba je vedeti, da v ZDA predsedniki pri notranji politiki nimajo največjega vpliva, ker se morajo spopadati s kongresom. Za zdravstveno reformo, Obamov poglavitni cilj, je potreboval dolgo časa, končna različica pa je bila zaradi opozicije izjemno okrnjena. Zrasel sem na javnem zdravstvu in šolstvu. V ZDA živim že 35 let, pa še sam težko verjamem, ampak del ameriške javnosti kategorično zavrača vlogo države pri čemer koli. Tudi če bi bilo nekaj pod državo lahko učinkovitejše. Poglejte njihov zdravstveni sistem – to je sistem, ki teče po konceptu prostega trga, kar je skrajno neprimerno. Z zdravstvenimi zavarovanji lahko žanješ ogromne dobičke, zdravniki so zasebniki, veliko Američanov pa je ostro nasprotovalo javnemu zdravstvu, tako da so tudi po sprejetju reforme nekatere zvezne države prek sodišč zahtevale razveljavitev. Ironija pa je, da je večina Američanov, ki zdaj zavarovanje ima, z njim zelo zadovoljna, ker imajo vsaj nekaj. Pred reformo 2010 je bilo nezavarovanih kar 50 milijonov Američanov! In če se jim je kaj pripetilo, so morali stroške v celoti poravnati iz svojega žepa, kar je bilo seveda nemogoče, zato so bankrotirali, na koncu pa je račun poravnala država. Skratka, skrajno neučinkovit sistem. Ampak zdaj je nezavarovanih samo še okoli šest, sedem milijonov in verjetno jih kar nekaj od teh tako sovraži državo, da se nočejo zavarovati.« Druga od ameriških posebnosti je trmasto vztrajanje pri svobodnem posedovanju orožja. Predsednik Obama je hotel to pravico omejiti, a mu ni uspelo. Profesor to reč razloži, kot sledi. »Da, to je prav gotovo Obamov največji poraz. In najbolj depresivno je, da je nadzor nad orožjem v ZDA po mojem mnenju nerešljiva težava. To je nekaj, česar Evropejci ne moremo razumeti. V Angliji nikdar nisem videl strelnega orožja. Pravijo, da je v ZDA toliko strelnega orožja, kot je ljudi. ZDA imajo približno 320 milijonov prebivalcev. Celo jutro bi lahko govorila o tem, pa ne bi prišla prav daleč. Veliko Američanov podpira vsaj nekakšno obliko nadzora nad orožjem ali zaostritev pravil, a Orožarska zveza (NRA – National Rifle Association) je prek svojih donacij političnim kandidatom in izvoljenim predstavnikom ter prek ustrahovalnih taktik preprosto premočna. Če predsednik ZDA po petih res velikih strelskih pokolih, po pokolu 20 predšolskih otrok na Sandy Hooku, ne more pripraviti Američanov, da bi se dovolj razburili in sprožili neko obliko političnega gibanja, ne vem, kaj bi jo. Obama se je po zadnjem pokolu na kolidžu v Oregonu vidno razburil, pa se običajno ne, saj je človek, ki se zelo obvlada. Ampak vidi se, da je popolnoma nemočen. In prepričan sem, da pokolov ne bo konec.« In še razlaga ameriškega nasprotovanja socializmu. »Če pogledamo malce posplošeno, lahko pri Ameriki izpostavimo dve ključni stvari – prvič, naravnost zaljubljena je v sistem prostega trga. In mislim, da ima to veliko opraviti z antikomunizmom. Beseda 'socializem' je v Ameriki umazana. Ne razumejo socializma, a ga vidijo v skrajno negativni luči, ker ne razumejo njegovih nians. Socializem je namreč verjetno najbolj niansirana od vseh ideologij – od komunizma, monolitskega socializma, pa vse do socialne demokracije. Druga stvar pa je ideal pravic posameznika. Amerika je zelo legalistična družba. Slovenija in Velika Britanija imata tradicijo. Američani pa se vedno znova vračajo k ustavi, ker tradicije preprosto nimajo …« (Vir: Kaja Sajovic, MMC RTV SLO)

Gostoljubna in hkrati stroga

»Tistim, ki pridejo k nam, damo že s prvim dnem jasno vedeti, da tu veljajo zakoni in pravila sožitja, ki jih morajo spoštovati.« To je izjavila nemška kanclerka Angela Merkel. Hotela je reči: do beguncev smo odprti, a morajo pristati na naša pravila. Denimo na to, da imajo v Nemčiji ženske in moški enake pravice …

Islam ne spada v Evropo?

»Islam ni nikoli spadal v Evropo, sem se je povabil.« Madžarski premier Viktor Orban, avtor te izjave, vidi torej te reči povsem drugače kot njegove nemška kolegica. A ima po svoje prav. Begunci so prišli nepovabljeni. A zdaj so tu in se morajo ravnati po besedah najvidnejše in najmočnejše Evropejke.