Zahtevajo pravičnejša razmerja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 10:51

Okrog tristo petdeset gorenjskih kmetov se je v soboto zbralo na shodu v Kranju, kjer so opozorili na slabšanje dohodkovnega položaja in predstavili svoje zahteve. Kmetje so prepričani, da v prehranski verigi dobijo za svoj delež premalo, zato zahtevajo pravičnejša cenovna razmerja med pridelavo, predelavo in trgovino.

Kranj – Kmetijsko gozdarska zbornica je v sodelovanju z zadružno zvezo, zvezo kmetic, zvezo slovenske podeželske mladine, sindikatom kmetov in zvezo las­tnikov gozdov pripravila v soboto v osmih mestih vseslovenski shod kmetov za pošteno in pravično plačilo. Gorenjski kmetje so se zbrali v Kranju, po oceni organizatorjev jih je bilo na shodu okrog tristo petdeset. Nekateri so bili oprem­ljeni tudi s transparenti, »Minister, tudi Gorenjci smo kmetje«, »Kupujmo domače«, »Lačen kmet, lačni vsi« je pisalo na njih. Bolj kmečko vzdušje v mestu so ustvarili kmetje, ki so se na shod pripeljali kar s traktorjem in so na Slovenski trg pripeljali tudi maskoto krave. »Krava« je z napisom, da liter mleka, za katerega kmet dobi 25 centov, stane v trgovini 1,09 evra, in z drugimi sporočili opozarjala na iste probleme, o katerih so nedaleč proč govorili kmetje in kmečki funkcionarji. »Dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva je na trhli po­dlagi. Stalno nihanje odkupnih cen, naravne nesreče in omejitve, ki zmanjšujejo konkurenčnost naših kmetov, nas rinejo na rob propada,« je dejal Ivan Tičar, kmet iz Voklega in predsednik sveta kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. »Opozarjamo, in to zelo resno, da tako ne gre več naprej. Ni prav, ni pošteno in ne pravično, da smo kljub trdemu in poštenemu delu stisnjeni v kot. Želimo in zahtevamo spremembe. Podprimo slovenskega kmeta – tudi tako, da v trgovinah zahtevamo in kupujemo domače, slovensko,« je še dejal Tičar.

»Najprej želimo poštena razmerja cen v verigi preskrbe s hrano, pri tem pričakujemo zlasti sklenitev dogovora o sodelovanju in krepitvi partnerstva v mlečni verigi in verigi prašičjega mesa, ki bo zagotovil spremenjena razmerja pri ceni mleka in prašičjega mesa,« je dejal Dušan Pintar, kmet iz Gorenje vasi in član Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in potlej naštel še ostale zahteve kmetov. Kmetje se zavzemajo za ostrejši nadzor glede porekla in sledljivosti pridelkov in izdelkov, da bo potrošnik lahko brez dvoma izbral domače, slovenske. Od države zahtevajo, da zaustavi uvoz pridelkov po nerazumno nizkih cenah, v verigi preskrbe s hrano uveljavi poštene prakse, ustrezneje ukrepa v primeru naravnih nesreč, zagotovi, da bodo javne ustanove kupovale slovenske prehranske izdelke, in skupaj z Evropsko unijo hitreje in učinkoviteje ukrepa ob zniževanju cen kmetijskih pridelkov.

Kako bi reagirali, če bi se plača znižala za petino?!

»Odkupna cena mleka je v zadnjem letu padla za 20 odstotkov in je po podatkih za julij pokrivala manj kot 70 odstotkov stroškov prireje, pri tem pa kmetom izpada ne morejo nadomestiti niti subvencije,« je ugotavljal Tomaž Šifrer, kmet iz Žabnice in koordinator gorenjskih kmetijskih zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije, in se vprašal: »Kako bi reagirali, če bi vam znižali plačo za dvajset odstotkov?!« Problemi so, kot je dejal Šifrer, tudi v drugih kmetijskih dejavnostih. Prašičereja je v hudi krizi, to se odraža v zmanjševanju prireje, že tako nizke cene pa se še naprej znižujejo. Odkupna cena pšenice že od leta 2013 kljub neposrednim plačilom ne pokriva stroškov pridelave. Pridelovanje zelenjave spremljajo zelo velika cenovna nihanja in spreminjanje odkupnih pogojev med pridelavo.

Manj subvencij za hribovske kmetije

Andrej Ogrin, kmet iz Bohinjske Bistrice, je v imenu sindikata kmetov opozoril, da zlasti hribovska območja ne prenesejo eksperimentov kmetijske politike. V preteklem programskem obdobju skupne kmetijske politike so bile skoraj vse hribovske kmetije na Gorenjskem vključene v ukrepe kmetijsko okoljskega programa (SKOP oz. KOP), pri tem pa so živinorejske kmetije večji delež dohodka ustvarile z izvajanjem teh ukrepov kot s prodajo kmetijskih pridelkov. Novi program razvoja podeželja je prinesel nove ukrepe, ki za večino niso sprejemljivi. Od 1278 kmetij, ki so lani zaključile izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, se je v nove ukrepe za kmetijsko okoljska podnebna plačila (KOPOP) in ekološko kmetovanje vključilo le okrog petsto kmetij. V izvajanje ukrepov se niso vključile tržne kmetije, večina bo ob nespremenjenih pogojih na trgu in brez popravka programa razvoja podeželja obsojena na propad, je dejal Ogrin, ki ob takšnih problemih pričakuje od kmetijskega ministrstva čimprejšnjo spremembo programa.

Vse manj čustvene navezanosti na zemljo

»Je pravično, da kmet od maloprodajne cene mleka dobi le četrtino, pri mesu sedmino, pri kruhu samo dvajsetino? Poskusite pridelati krompir po ceni deset centov za kilogram, če pa je lastna cena dvajset centov,« je dejal predstavnik sindikata kmetov, kmet Janez Kert iz Čirč, in poudaril, da je med kmeti vse manj čustvene navezanosti na zemljo. »Kmetje so sicer navajeni zategniti pas, da preživijo kakšno leto suhih krav, a dolgoročno morajo ustvarjati zadosten prihodek za preživetje družin. Če ga v kmetijstvu ne bodo mogli ustvarjati, ga bodo iskali drugje ali pa bomo priča valu osebnih stečajev in bomo postali breme sociale,« je dejal Kert in poudaril, da kmetje zahtevajo le pravično ceno – to je ceno, ki je za četrtino višja od stroškov pridelave.

Mladi se vse bolj redko odločajo za kmetovanje

»Zadnja leta se spet intenzivno nadaljuje opuščanje hribovskih kmetij in planin, a razlog za to nista ruski embargo in evropska politika, ampak neustrezna domača kmetijska politika,« je v imenu zveze lastnikov gozdov dejal Stane Bergant, kmet iz Kokre, in poudaril, da hribovski kmetje pričakujejo od politike, da jim bo omogočila pridobitev koncesije za delo v državnih gozdovih, da bo spremenila ukrepe za kmetijsko okoljska podnebna plačila (KOPOP), s katerimi jim je zadala hud udarec, da jim bo zagotovila delež tudi pri dohodku od lova, da bo žledolom in pretirano razmnožitev lubadarja razglasila za naravno katastrofo in lastnikom gozdov zagotovila primerno odškodnino, da bo spodbujala prodajo slovenskih kmetijskih in gozdnih proizvodov na tuje trge in pri tem nehala kritizirati avstrijske kupce lesa, ki so za slovenske kmete še edina rešilna bilka. Rok Rozman je v imenu zveze slovenske podeželske mladine dejal, da se mladi zaradi problemov v kmetijstvu vse redkeje odločajo za kmetovanje. Marjan Fister, ekološki kmet z Ovsiš pri Podnartu, se je zavzel za uvedbo pavšalne obdavčitve dohodkov od dopolnilne dejavnosti na kmetiji in tudi na planšariji. Ivan Guzelj, kmet od Svete Barbare, je ugotavljal, da je 1994. leta za osem prodanih bikov lahko kupil nov traktor, danes pa za trideset bikov lahko dobi le rabljen slabši traktor. »Komunizem je uničil veliko kmetij, a sedanji sistem jih je še enkrat več,« je dejal in dodal: »Ne vem, kam nas bo to pripeljalo, če ne bomo kaj ukrenili.«