
Pravda še deset let po nezgodi
Upokojeni zdravnik od družbe RTC Krvavec zahteva 76 tisoč evrov odškodnine, ker so ga njeni zaposleni kot ponesrečenca v trku z deskarjem nestrokovno obravnavali.
Kranj – Skoraj deset let po hudi smučarski nesreči na smučišču Krvavec, v kateri je danes že upokojeni zdravnik Marjan Fortuna iz Kranja za nekaj minut izgubil tudi zavest in utrpel pretres možganov, njene posledice pa čuti še danes, kranjsko okrožno sodišče še vedno ni odločilo v odškodninski tožbi, s katero Fortuna od povzročitelja nezgode Petra Kastelica ter družbe RTC Krvavec oziroma Zavarovalnice Triglav terja dobrih 76 tisoč evrov. Gre za eno precedenčnih tožb zoper upravljavca smučišča v Sloveniji.
Nesreča se je zgodila 12. januarja 2006 na progi pod sedežnico Njivice. V Fortuno, ki je tega dne smučal s svojim vnukom, je Kastelic trčil z veliko hitrostjo med deskanjem na snegu. Povzročitelj je bil zaradi nesreče leta 2010 v kazenskem postopku pravnomočno obsojen na pogojno kazen, kasneje pa se je oškodovanec odločil, da od njega izterja še odškodnino. Plačilo odškodnine zahteva tudi od družbe RTC Krvavec oz. zavarovalnice, saj je prepričan, da so ga tamkajšnji reševalci in nadzorniki kljub hudi poškodbi nestrokovno obravnavali in ga tako izpostavili še dodatni nevarnosti. Kljub nekajminutni izgubi zavesti in očitnega pretresa možganov so ga namreč z reševalnimi sanmi peljali po smučišču in ga brez ustreznega spremstva poslali v dolino, od koder so ga sorodniki sami odpeljali v bolnišnico. Fortuna, nekoč je tudi sam opravljal zdravniško dežurstvo na krvavškem smučišču, je prepričan, da bi moral biti ob njegovi poškodbi za prevoz v bolnišnico aktiviran helikopter ali pa vsaj reševalno vozilo.
Tožnik tudi meni, da bi ga moral po nesreči zaradi teže poškodbe nujno pregledati zdravnik in oceniti njegovo zdravstveno stanje. A tega dne – bil je četrtek – zdravnika sploh ni bilo na smučišču. Fortuna sicer trdi, da se je v obdobju, ko je bil tudi sam nekajkrat mesečno dežuren zdravnik na Krvavcu, zdravniško dežurstvo izvajalo vsak dan, kar pa so predstavniki žičničarskega podjetja minuli petek, ko so na kranjskem sodišču spet obravnavali omenjeno pravdo, zanikali. »Zdravniška služba na slovenskih smučiščih nikoli ni bila in še vedno ni obvezna, se pa je pred leti v sodelovanju s Kliničnim centrom Ljubljana zdravniško dežurstvo začelo izvajati ob koncih tedna, praznikih in v zimskih počitnicah, ko je pričakovan povečan obisk. A dežurstvo zdravniki izvajajo prostovoljno,« je zatrdil Marko Grebenc, leta 2006 pomočnik direktorja za tehnično področje v RTC Krvavec. Glede aktiviranja helikopterja oziroma reševalnega vozila pa je dejal, da je ta odločitev izključno v domeni lokalne zdravniške službe.
Podobno je povedal tudi vodja smučišča Anton Jerič, ki je zatrdil, da so s Fortuno postopali kot z vsemi drugimi ponesrečenci na krvavškem smučišču. »Tudi v tem primeru je bil klic v ambulanto Nujne medicinske pomoči v Kranju, kjer pa so dali takoj vedeti, da reševalnega vozila zaradi zasedenosti dlje časa ne bo. Zakaj niso aktivirali reševalnega vozila iz katerega drugega zdravstvenega doma, pa ne vem,« je povedal Jerič in tudi sam zanikal, da bi bilo na Krvavcu kadarkoli organizirano stalno dežurstvo zdravnikov.
Na naslednji obravnavi bodo zaslišali sodnega izvedenca medicinske stroke s področja travmatologije, ki naj bi sodišču pomagal razrešiti vprašanje, ali je domnevno nestrokovna oskrba poškodovanega Fortune na smučišču vplivala na težo njegovih poškodb.