
Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem
»V smislu samopodobe so prostozidarji upali na obnovo harmonije in miru po svetu, in sicer s samo percepcijo univerzalizma, kozmopolitizma ter univerzalne bratske povezave. Znotraj velikih lož pa je marsikdaj obstajala napetost med univerzalnimi prostozidarskimi vrednotami in dolžnostmi posameznih članov lože do lastne države. Prostozidarstvo je na eni strani zaživelo kot ritualna bratovščina, kjer je loža postala prostor za vrata v drugačen svet, ki je omogočal posamezniku drugačno spoznanje sebe in sveta. Na drugi strani pa so prizadevanja za univerzalne prostozidarske človekoljubne vrednote imele le omejen vpliv na zunanji svet, enako kot je enotnejša prostozidarska svetovna organiziranost ostala utopična. Zunanji odnosi velikih lož tudi niso bili prva skrb srečanj. Običajno so bila na prvem mestu vprašanja notranje organizacije, od vprašanj, povezanih z ritualnim delom lož, do financ, kadrov, dobrodelnosti in praznovanj. Številčna rast prostozidarskih združenj skozi zgodovino pa nam priča o atraktivnosti takih vrst združenj, predvsem za profesionalno in družbeno uveljavljene osebe. Lože so ponujale alternativen pogled na svet, izkušnjo rituala in molk o notranjih dogajanjih, ki je bil na nek način konstitutiven del življenja v loži. Ne nazadnje pa so bile lože tudi prostor družabnosti. Njihov družbeni angažma je bil opazen predvsem pri dobrodelnosti.« (Str. 15)
Gornji odlomek je iz uvoda v novo in monumentalno delo zgodovinarja Matevža Koširja, tudi gosta Glasove preje o teh rečeh. Od te knjige naprej se Slovenci ne bomo mogli več izgovarjati, da o prostozidarstvu le malo vemo, čeprav smo sami pogosto le nekakšni prosti zidarji – vsak rad zida malo po svoje. Mnogi med nami poznajo to zadevo tudi po uspešnicah Dana Browna, a to je fikcija; pri Koširju, ki je tudi priznan arhivist, gre za temeljito zgodovinsko raziskavo, oprto na vire. Besedo prostozidar smo v slovenščino dobili s prevodom nemške 'Freimaurer', ta pa je prevod angleške 'freemason'. Ta izraz je že v 14. stoletju označeval boljše vrste (zidarja) kamnoseka, ki opravlja tudi kiparska dela. Beseda loža je iz angleške 'lodge', ki je prvotno pomenila kamnoseško delavnico, postavljeno kar zraven gradbišča. Tudi prostozidarski simboli so v zvezi z gradbeništvom in arhitekturo: piramida, šestilo, pravokotno ravnilo … V Koširjevi knjigi pa gre za zgodovino tega žlahtnega in še vedno precej skrivnostnega fenomena na Slovenskem.