Anton Fister – eden prvih političnih emigrantov

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (17)

»Izkušnje so najboljša šola, vendar je, žal, tako draga,« je rekel Jean-Paul Sartre. Da to drži, se je prepričal tudi Radovljičan Anton Fister (rojen 10. junija 1849), ki je bil eden prvih slovenskih političnih emigrantov. Zaradi sodelovanja v dunajski oktobrski revoluciji leta 1848 je bil zaprt. Julija 1849 je našel zatočišče v Londonu. Po trimesečnem izgnanstvu v Angliji se je 6. oktobra 1849 vkrcal na ladjo Pulasky in odplul v Združene države. Tam se je preživ­ljal kot pridigar v svobodni verski občini in kot predavatelj šole za nemške emigrante. Zaradi svojih nazorov je bil v odsotnosti leta 1856 na Dunaju obsojen na smrt. Izobčili pa so ga tudi iz Cerkve.

V svojih spisih in predavanjih je primerjal Evropo in Ameriko oziroma življenjski utrip na obeh kontinentih. O Američanih je trdil, da poleg Angležev najbolj resno jemljejo religijo uma. Razmišljanje z lastno glavo in omika sta bili po njegovem mnenju pomembni kvaliteti ameriškega človeka. Tako je ameriški poljedelec (farmar) bral časopise in ni zamudil nobenih volitev. Politika je bila sestavni del njegovega življenja. Ameriški kmetje naj bi sami vladali svojim občinam in okrajem, mestom in celo zvezi …

Med Fistrovimi ameriškimi predavanji je tudi tekst z naslovom Novi svet. Po njegovi sodbi naj bi človek vedno sanjal o paradižu na zemlji. Amerika je bila dežela, kjer so se uveljavili »evangeliji« tistega časa in splošna svoboda, enakost pred zakonom in bratstvo vseh državljanov (narodov), čeprav so mnogi njeni nasprotniki trdili, da je dežela grobosti, samovolje, krivice in sleparstva. Ob tem pa ga je šola življenja tudi izučila. O Ameriki je zapisal tudi trpke besede, in sicer, da je to dežela boja od jutra do večera, ki nudi malo sreče. Ob govoricah, da so nekateri v Ameriki tudi obogateli, je zapisal: »Koliko pa jih je v Ameriki postalo revežev, koliko so jih uničevale skrbi in brige, koliko si jih je v obupu vzelo življenje? O tem ne mislijo tisti, ki navajajo nekaj blestečih primerov ameriške sreče.« Leta 1876 se je vrnil v domovino, vendar je zaradi ponovne razočaranosti nad Evropo začel razmišljati o vnovičnem odhodu. Smrt je prehitela načrte.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Suhi pri Predosljah pri Kranju se je 5. 10. 1887 rodil gospodarstvenik in politik Jože Basaj. Bil je predsednik Narodnega odbora za Slovenijo in je nastopal proti revoluciji.

V Puštalu pri Škofji Loki se je 7. 10. 1910 rodil biolog, muzealec in poljudnoznanstveni pisec Anton Polenec. V letih 1955–1980 je bil ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani.

V Podgorju pri Kamniku se je 8. 10. 1826 rodil slovenski politik, pisatelj in jezikoslovec Luka Svetec. Po njegovih predlogih smo Slovenci dosegli enotnost knjižnega jezika.

V Žireh se je 8. 10. 1925 rodil publicist, dramaturg in prevajalec Rado Jan.

V Preddvoru se je 8. 10. 1931 rodil arheolog Andrej Valič. Štirideset let je vodil obsežna izkopavanja v Kranju, Na sedlu pod Blejskim gradom, Ajdni nad Potoki …