Slovenija, migrantska dežela

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 4. oktober 2015 / 12:49

V poročilih o velikih begunskih tokovih v zadnjih časih se pogosto pojavlja beseda migracija. Poglejmo, kaj pravzaprav pomeni. Naš temeljni slovar (SSKJ) jo razloži kot »spreminjanje stalnega ali začasnega bivališča, zlasti iz gospodarskih vzrokov«. Prevede jo kot »selitev, preseljevanje« in navaja številne primere rabe: migracija narašča; migracija delovne sile iz vasi v mesta; nacionalna in internacionalna migracija; sezonska in stalna migracija prebivalstva, navaja knjižno rabo »v času velikih migracij ljudstev«. Slovar pozna tudi ekonomski pomen te besede, npr. migracijo kapitala: »prenos kapitala iz ene gospodarske panoge ali pokrajine v drugo«. Pa socialno migracijo: »dnevna (delovna) migracija, vsakodnevno potovanje zaposlenih ljudi v kraj zaposlitve in nazaj«.

Po gornjih razlagah se posamezniki in cela ljudstva preseljujejo (migrirajo) predvsem iz ekonomskih razlogov. Drugače je pri živalih oz. v biologiji, kjer migracija pomeni »prehajanje živali ali rastlin iz enega življenjskega prostora v drugega zaradi spremenjenih življenjskih razmer«. Tudi tu navaja slovar primere: migracija alpske flore v ledeni dobi, začasno spreminjanje bivališča živali zaradi prezimovanja, parjenja; migracija ptic; vsakoletna migracija rib … V katero od gornjih razlag naj torej umestimo sedanje migracije beguncev iz Afrike in Azije v Evropo? Med njimi je gotovo veliko takih, ki so pravzaprav klasični ekonomski in socialni migranti, selijo se, da bi prišli do boljšega življenja. A mnogo je tudi takih, ki bežijo zato, da bi preživeli, ohranili golo življenje sebi in svojim potomcem. V tem primeru je razlog predvsem biološki, in ne (le) ekonomski, gre za zgoraj navedeno »prehajanje živali ali rastlin iz enega življenjskega prostora v drugega zaradi spremenjenih življenjskih razmer«, v tem primeru zaradi nevzdržnih razmer, ki jih je povzročila večletna vojna. Ti ljudje torej migrirajo bolj iz bioloških (živalskih) kot iz socialnih (človeških) razlogov.

Migracija teh beguncev skozi Slovenijo je zaenkrat razmeroma skromna. Nič v primerjavi s tisto, ki je čez naše ozemlje potekala v zadnjih mesecih druge svetovne vojne. Tu ne mislim le na kakih 17.000 slovenskih domobrancev in civilistov, ki so se čez Gorenjsko stekali pri Ljubelju in naprej na Koroško. Šlo je za sto tisoče vojakov in civilistov, ki so se z Balkana umikali proti zahodu: nemška vojska, ustaši, četniki, civilisti, zlasti hrvaški, vojvodinski Nemci … Tudi ti so migrirali bolj iz bioloških (za golo preživetje) kot iz socialno-ekonomskih (za boljše življenje) razlogov. Madžarsko je takrat že zasedla Rdeča armada, ostala jim je samo še pot med Savo in Dravo, čez hrvaško in slovensko ozemlje. Po enem od podatkov naj bi se maja 1945 na avstrijsko Koroško zlilo več kot milijon ljudi (iz vseh okoliških dežel, ne le iz Slovenije).

Pa še ene velike migracije se lahko spomnimo ob skromni današnji – tiste s konca prve svetovne vojne. Tudi takrat so se s fronte ob Piavi čez Slovenijo pomikali sto tisoči vojakov avstro-ogrske armade. Ceste so bile polne vojaških kolon, za njimi so ostajali kupi odvržene vojaške opreme, orožje, vozovi, avtomobili in konji … Največji migraciji čez slovensko ozemlje sta torej potekali ob koncu obeh svetovnih vojn. Kako je bilo v času preseljevanja narodov ob propadu rimskega imperija, vemo manj. A dejstvo je, da je slovensko ozemlje migrantsko že po svoji legi in čez naše kraje se bo še preseljevalo …