Festival ročnih del je na Bled privabil množico ustvarjalcev in obiskovalcev. / Tina Dokl

Vsak izdelek s svojo zgodbo

Spodbujanje dialoga med ustvarjalci in ponudniki materialov ter osveščanje javnosti o vrednosti doma narejenih unikatnih izdelkov je bil glavni namen tridnevnega Festivala ročnih del na Bledu.

Bled – Na več kot sedemdesetih stojnicah v Festivalni dvorani in njeni okolici je bilo pretekli konec tedna mogoče občudovati številne unikatne izdelke iz blaga, volne, lesa, papirja, slame, keramike in številnih drugih materialov, ki so nastali pod spretnimi prsti ustvarjalcev iz vse Slovenije. »Mnogi starejši ustvarjalci so mi povedali, da je bilo v njihovih mladih letih sramotno, če si doma pletel in potem nosil doma spletene puloverje. Danes je ravno obratno, počasi se spet obuja čut in smisel o vrednosti ročno proizvedenih izdelkov, kar se mi zdi čudovito,« je poudarila Sandra Baran, ki je skupaj z Darjo Franko in Neno Grmovšek poskrbela, da je Bled minuli konec tedna gostil prvi Festival ročnih del v Sloveniji. V ročna dela, je dodala, je namreč vloženo ogromno truda. »To so zelo srčni ljudje, predani svojemu delu. To se pozna tudi na njihovih izdelkih – vsak izdelek piše svojo zgodbo in ga je treba nositi s ponosom.«

In če se je včasih zdelo, da se z ročnimi deli ukvarjajo predvsem starejši, je danes vse več mladih, ki jim tovrstno ustvarjanje pomeni vir preživljanja. »Pred leti je bila zame to izbira, danes pa se mi zdi, da so mladi prisiljeni razmišljati na tak način, saj služb ni in je zato na preizkušnji njihova ustvarjalnost in pripravljenost delati, saj si potem v to vpet 24 ur na dan,« razmišlja Barba Štembergar Zupan iz lončarskega ateljeja v Šenčurju. Anja Musek iz Škofje Loke, ki obuja več tisoč let staro tehniko polstenja, pa pravi, da se za to ni odločila iz socialne potrebe, ampak ker ni bila zadovoljna s poklicem krajinske arhitektke. »Tam nikoli nisem imela popolnega nadzora nad končnim izdelkom, ker je bilo toliko ljudi vpletenih. Tu pa izdelek oblikujem povsem po svojih željah.« S pomočjo stare tradicionalne tehnike oblikuje izdelke zelo sodobnih oblik. Delo, priznava, pa je tudi zelo sproščujoče, ko z vročo milnico oblikuje česano volno.

Na festivalu so v treh dneh na stojnicah združili tako ponudbo unikatnih izdelkov kot tudi materiale in literaturo za ročno ustvarjanje. Obenem so pripravili vrsto delavnic, inštalacij, razstav in številne spremljevalne dogodke in okrogle mize, na eni od njih so ustvarjalci delili tudi svoje osebne zgodbe.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sobota, 1. oktober 2011 / 07:00

Radovljica osvojila slovensko in avstrijsko srce

Ljubljančan Ante Burmas (33) in Avstrijka Antonia Harpf (27) sta se spoznala in zaljubila v Gradcu. Svojo pot kot par sta nadgradila z zaroko na Bledu, in ko sta iskala mesto za por...

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 1. julij 2007 / 07:00

Dom upokojencev ne more biti bolnišnica

Stanovalka Doma upokojencev je opozorila na nekaj problemov v domskem življenju.

Splošno / nedelja, 1. julij 2007 / 07:00

Mond na vrhu Šmarjetne

Na šestem turnirju za državno prvenstvo v taroku je na Šmarjetni nad Kranjem igralo 138 tarokistov iz vse Slovenije. Tarokisti Merkurja zadnja leta najboljši.

Splošno / nedelja, 1. julij 2007 / 07:00

Nova generacija odličnjakov

Letos je zaključilo šolanje v kranjskih osnovnih šolah 112 učenk in učencev, ki so bili vsa leta odlični.

Splošno / nedelja, 1. julij 2007 / 07:00

Meščanska poroka za "naj" par

V soboto, 16. junija, sta se poročila ­­­­Ana Cestnik in Peter Razboršek, ki ste ju v akciji Gorenjskega glasa in Zavoda za turizem Kranj izbrali bralci.

Kranj / nedelja, 1. julij 2007 / 07:00

Cestni režim je treba spremeniti

Na razdalji tristo metrov sta kar dve kritični točki; prva preti voznikom na koncu Delavskega mostu, druga v bližini farme Rešet je nevarna pešcem. Na Direkciji Republike Slovenije za ceste so bili sk...