Gnostični evangeliji

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 28. september 2015 / 11:53

»Gnostični Jezus se od svojega dvojnika v kanoničnih spisih razlikuje tudi po odnosu do svojih učencev. Tomaž, ki je po tradicionalni različici izdal Jezusa s tem, ko ni verjel v njegovo vstajenje, ter Juda Iškarijot, ki je Jezusa s poljubom izdal in predal oblastem, sta v gnostičnih evangelijih provokativno Jezusova izvoljenca in prejemnika njegovih skritih naukov. Jezus se od kanoničnih evangelijev razlikuje tudi po svojem odnosu do 'prostitutke' Marije Magdalene, ki ji v gnostičnih evangelijih pripada veliko osrednejša vloga. V Marijinem evangeliju tako naslovna junakinja nastopa kot Jezusova najljubša učenka, ki se ji Odrešenik prikazuje v videnjih in ji razkriva nebeške skrivnosti, kar pri Petru zbuja veliko zavist. V znamenitem odlomku Filipovega evangelija naj bi Jezus - po najverjetnejši emendaciji, saj je papirus prav na tem mestu poškodovan - imel celo navado, da je Marijo poljubljal na usta.« (str. 42) – Pa navedimo nekoliko poenostavljeno še ta »znameniti odlomek«, ki priča o posebnem mestu, ki ga ima Marija Magdalena med Jezusovimi učenci: »Družica Odrešenika je Marija Magdalena. Odrešenik jo je ljubil bolj kot vse učence in jo pogosto poljubljal na usta. Drugi učenci /… papirus je na tem mestu poškodovan/. Rekli so mu: ,Zakaj ljubiš njo bolj kot vse nas?' Odrešenik jim je odvrnil in rekel: ,Zakaj vas ne ljubim tako kot njo? Ko se slepec in človek, ki vidi, nahajata skupaj v temi, se med seboj ne razlikujeta. Ko pa se prikaže svetloba, bo tisti, ki vidi, uzrl svetlobo, medtem ko bo tisti, ki je slep, ostal v temi'.« (Phil p. 63, 30sl.)

Gornja odlomka sta iz prve celovite izdaje Gnostičnih evangelijev v slovenščini. Iz koptščine jih je prevedel in spremno študijo napisal Jan Ciglenečki. Ta knjiga nas dobesedno predstavi v čas prvih stoletij po Kristusu, ko je v Aleksandriji delovala največja knjižnica tedanjega sveta, v svojih puščavskih zavetiščih v Zgornjem Egiptu pa so koptski menihi proučevali in živeli evangelije, ki so jih njihovi tovariši prevedli iz grščine v koptščino. Kmalu je prišel čas, ko so Aleksandrijsko knjižnico razdejali fanatični kristjani – neverjetno podobni današnjim islamistom – koptski menihi pa so prepovedane spise zakopali v puščavski pesek, v katerem so jih po naključju našli pastirji islamske vere šele leta 1945. Razlika med ljudmi, ki iščejo svetlobo, in tistimi, ki ostajajo v temi, pa je slej ko prej prepadna. Razlika je spoznanju, temu pa se v grščini reče »gnosis« …