Ranjeni velikan

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 28. september 2015 / 14:07

Razor (2601 m) – Krušljivi mogočnež, ki se bo nekega dne, se bojim, sesedel sam vase. Krhka narava tonskih skal. Za posladek pa še ferata pod vrhom.

Vzpon na Razor je eden od vzponov na Slovenski planinski poti. In tisti, ki zbirajo žige, morajo vzpon na Razor opraviti. Mi ga bomo tokrat obiskali po eni daljših, a zato toliko lepših poti. Nanj se bomo povzpeli iz Krnice.

Zapeljemo se proti Vršiču, kjer malce pred tretjo serpentino na levi strani cestišča parkiramo. Markirana pot se spušča skozi gozd, nato se položi in nas pripelje do struge Pišnice. Ko prečimo strugo, smo na prostranem travniku planine V Klinu. Na naši levi strani je spominski park Mali Tamar. Predlagam, da vzpona ne nadaljujemo po razmeroma strmi cesti, ampak sledimo markacijam desno, ki nas v lepem vzponu pripeljejo do Koče v Krnici. Od koče nadaljujemo v smeri Kriške stene oz. Križa. Na začetku je vzpon zložen, nato postaja vse strmejši. Kmalu dosežemo grušč iz hudourniških grap. Tukaj previdno glede markacij, v pomoč so tudi možici. Med zadnjimi metri gozdne meje se strmo povzpnemo do prvih melišč pod orjaškimi ostenji okoliških gora in pod Kriško steno. Pot zavije rahlo v levo in nas vodi do vstopa v steno. Nadenemo si čelado, samovarovanje nam v steni ne bo pomagalo, ker jeklenice skorajda ni. Pot je speljana po naravnih prehodih, varovala so skopo odmerjena, pa še to so večinoma klini. Nekaj jeklenice je tik pod vrhom. Preko celotne stene moramo biti izjemno previdni, saj je pot zagruščena, zato pazimo na zdrs in bodimo pozorni, da ne bomo prožili kamenja. Vzpon čez Kriško steno ni mačji kašelj!

Ko izstopimo iz Kriške stene, nadaljujemo desno v smeri Križa. Pot preide na širok greben, preko katerega se v nekaj ključih dvignemo do Bovških vratc. Pod seboj zagledamo Kriške pode. Sestopimo do Kriških podov po razčlenjenem gorskem krasu, polnem škrapelj in žlebičev. Nekaj minutk pred Pogačnikovim domom na Kriških podih nas smerokaz usmeri desno na Razor. Čaka nas še dvourni vzpon. Pot, ki se še malce spusti, nas vodi do skalnega skoka, ki ga premagamo s pomočjo varoval. Nato prečimo v levo melišče, da dosežemo rahlo izpostavljeno skalno ploščo, ki jo tudi prečimo s pomočjo varoval. Na vrhu smo ponovno na melišču. Višino pridobivamo v okljukih, je pa vzpon zahteven, saj je melišče zbito. Malce pod sedlom Planja se levo odcepi pot na Planjo, mi pa nadaljujemo desno do sedla, kjer se nam priključi pod z Vršiča oz. s Prisanka.

S sedla Planja nadaljujemo ostro desno. Pot, ki je mestoma rahlo izpostavljena, se vzpenja po naravnih prehodih. Prečimo pobočje v desno. Povzpnemo se do škrbine in kmalu dosežemo mesto, kjer na skali piše STOP. Tukaj naprej je potekala stara pot na Razor, ki je bila leta 2013 podrta v podoru. Nadaljujemo po novi poti, ki nas pripelje po skalni steber, preko katerega je speljana prava mala ferata. Dolga je 10–15 metrov, vendar njena zahtevnost je C, saj je ponekod tudi previsna. Priporočam, da imamo s seboj samovarovalni komplet. S pomočjo skob in jeklenice se povzpnemo po navpičnem, sem in tja celo previsnem kaminu. Na vrhu bodimo previdni, če je za nami kdo na ferati, saj je pot zagruščena in lahko hitro sprožimo kamen. Na vrhu ferate nas do vrha Razorja čaka še 50 dolžinskih metrov.

Vrh nas nagradi s fenomenalnim razgledom. Pred nami se odpre celotno triglavsko kraljestvo; Triglav je na dosegu roke, vmes so Pihavec, Bovški Gamsovec, Stenar, Križ, Dolkova špica, pa Škrlatica, v ozadju Kanjavec, pa Hribarice, Mišelj vrh; zraven nas pa Prisojnik in Planja. Razgled in občutki, ki ne potrebujejo komentarja; ko vidiš in čutiš tisto, kar ni dano vsem.

Do Pogačnikovega doma na Kriških podih, kjer bomo prenočili, sestopimo po poti vzpona. Sestop zahteva skrajno previdnost, saj je pot skoraj v celoti posuta z gruščem.

Nadmorska višina: 2601 m
Višinska razlika: 1700 m
Trajanje: 9 ur
Zahtevnost: 5 / 5