Odprtost za metamorfozo
V tržiški Galeriji Atrij se z razstavo Čas Titan predstavlja umetnica Lea Jazbec.
Tržič – Lea Jazbec, akademska slikarka iz Tržiča, je zaključila študij na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Je umetnica, ki pri svojih projektih, likovnih ciklusih in motivih načrtno prehaja med različnimi likovnimi mediji in jih povezuje med seboj. Klasična likovna izrazila prepleta z novimi umetniškimi praksami in pristopi. »Risba, grafika, kolaž, kiparstvo, skulptura, svetlobni objekti, instalacije, video, fotografija so tista sredstva, s katerimi avtorica oblikuje in sestavlja organizme, ki so posebej nastali za dani galerijski prostor. Tako so ambientalne postavitve znotraj likovnega-galerijskega področja vselej povezane z izražanjem osebne avtoričine angažiranosti,« je avtorico predstavila kustosinja Janita Košir.
Razstava vključuje tri večje prostorske instalacije pa tudi ostala dela in risbe. Ta izražajo avtoričino razumevanje projekta kot umetniški odziv na notranji ustvarjalni vzgib, pojav, stanje ali dogodek. V svojih delih skozi transformacijo likovnih izrazil ujame bistvo samega pojma prostor-čas, ki se manifestira v misli. Kot izhodiščno točko uporablja predvsem risbo kot prevod oblike - risba je namreč tista tehnika, ki povezuje vse ostale. Tako si na razstavi sledijo vrsta struktur, del in grafik, ki so eksperimenti oziroma študije za kasneje nastale instalacije. Večplastno prostorsko postavitev izjemno nadgrajuje globinska slika luknjičarke, ki so jo prvotno našli prav v Dovžanovi soteski. Vizualno podobo je tankočutno ujela na petdesetih steklenih ploščah in jo transformirala v globinsko sliko. »Gre za delo, ki zajema ciklično v evolutivnem, saj je vsaka naša vizija le delček našega dolgega sprehoda, odprtina v strukturi pa možnost oz. pogoj za metamorfozo,« je o delu dejala avtorica. V razstavo je vključena tudi grafika avtorja Maxa Reida, akademskega grafika iz Čila, s katerim sta uspešno realizirala projekt Dolžanka. Grafični odtis kamna iz Tržiške Bistrice je zapis določenega časa, kraja, dogodka in kot tak nosilec sporočila Dovžanove soteske.
»Gledanje in branje Leinih del je proces, ki nas nagovarja malo drugače. Tehnično podprti elementi z uporabo različnih materialov, kot so steklo, kovina, les in kamen, prikazujejo in predstavljajo različne ter precej drzne prostorske odnose. Ta nagovor se kaže v avtoričinem povezovanju medsebojnih odnosov znotraj strukture, gibanja in časa,« je predstavitev sklenila Janita Košir.