Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke
Lubadar se je pretirano razmnožil
Besedilo:
Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo
/ sobota, 26. september 2015 / 16:52
Napovedi, ki so jih dali gozdarji pred letošnjim (vročim) poletjem, so se uresničile: lubadar se je po žledolomu pretirano razmnožil in je doslej v gorenjskih gozdovih napadel že dvesto tisoč kubičnih metrov drevja, kar je največji napad lubadarja v zadnjih sedemdesetih letih.
Na Zgornjem Gorenjskem je lubadar po zadnjih podatkih blejske območne enote zavoda za gozdove doslej napadel okoli 90 tisoč kubičnih metrov dreves, a ker zdaj še vsak teden odkrijejo deset tisoč kubičnih metrov novih »lubadark«, se bo ta številka do konca leta po oceni vodje enote Andreja Avseneka zvišala na 130 do 150 tisoč kubičnih metrov. Najhuje je v gozdovih v spodnji bohinjski dolini, sicer pa se je lubadar močno razširil po vseh smrekovih gozdovih na pobočjih do nadmorske višine 1200 metrov. Manj ga je le v nižinskih gozdovih. Lastniki so doslej posekali in pospravili približno tretjino napadenega drevja, ostala žarišča so »v delu«, zavod pa je začel izdajati tudi odločbe o izvršbi s finančno kaznijo. Če lastnik v predpisanem roku ne izvede sanacije, mu grozi kazen od petsto do tisoč evrov, ki pa se lahko ponovi. Doslej so izdali dvajset takšnih odločb, dva lastnika sta kazen že tudi plačala.
V kranjski območni enoti zavoda za gozdove si želijo, da bi jim država zaradi dodatnega dela, ki sta ga povzročila žled in čezmerna razmnožitev lubadarja, še za eno leto podaljšala pomoč devetih javnih delavcev, večinoma z gozdarsko izobrazbo, ki pomagajo revirnim gozdarjem pregledovati prizadete gozdove. Pomoč bi jim koristila tudi zato, ker jim za polno zasedenost primanjkuje pet revirnih gozdarjev.
Kranj – Napad lubadarja je v Sloveniji najhujši na postojnskem, ljubljanskem, tolminskem, kranjskem in blejskem gozdnogospodarskem območju, kjer je bilo tudi največ v lanskem žledolomu poškodovanih iglavcev, še zlasti smreke. Na kranjskem območju so pred poletjem napovedovali, da se bo lubadar zavrtal v okoli sto tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja. Napovedi so se uresničile, do 18. septembra so odkrili 109.184 kubičnih metrov od lubadarja napadenega drevja, kar v naravi predstavlja nekaj več kot 84 tisoč dreves. V krajevni enoti Poljane so doslej odkrili 40.223 kubičnih metrov »lubadark«, v enoti Kranj 24.758, v enoti Preddvor 20.519, v Železnikih 14.475 in v Tržiču 9209 kubičnih metrov. To je doslej najhujši napad lubadarja v zadnjih sedemdesetih letih. Po vetrolomu 1984. leta ga je bilo največ v letu 1987, takrat so ga »evidentirali« 32.400 »kubikov«, po žledolomu ob koncu devetdesetih let so ga v letu 1998 odkrili rekordnih 50.950 kubičnih metrov, v sušnem letu 2003 ga je bilo 36.100 kubičnih metrov.
»Vse kaže na to, da se letos uresničuje celo najbolj pesimistični scenarij. Vsak dan odkrijemo okoli 1200 kubičnih metrov novih »lubadark«, tako da se bo do konca leta količina napadenega drevja verjetno povzpela na 150 tisoč kubičnih metrov,« ocenjuje Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda za gozdove.
Logar ob tem poudarja, da tudi letošnja rekordna količina verjetno še ne bo »vrh« krivulje in da bo prihodnje leto ali v letu 2017 lubadarja lahko še celo več kot letos.
Lastniki gozdov na kranjskem območju so doslej sanirali polovico napadenih gozdov, to pomeni, da so »lubadarke« posekali, jih odpeljali iz gozda, vzpostavili gozdni red in da so gozdarji sečišče že tudi prevzeli. Med lastniki so glede sanacije gozdov precejšnje razlike, tudi država kot lastnica ni povsod za vzor. Večji zasebni lastniki se večinoma zavedajo škode, ki jo v gozdovih lahko povzroči lubadar, medtem ko je med manjšimi lastniki, ki od dohodka iz gozda niso življenjsko odvisni, več takih, ki tudi z nujnimi deli odlašajo. V zavodu so doslej lastnikom izdali 3256 odločb o poseku »lubadark« in o izvedbi varstvenih del, štiridesetim lastnikom so poslali že tudi odločbe o izvršbi del, pri enem je izvršba že tudi potekala. »Zavod za gozdove nima zakonske podlage, da bi lastnikom do izvedbe nujnih sanacijskih del prepovedal redno sečnjo,« ugotavlja Janez Logar in dodaja, da tako obsežen napad lubadarja pomeni za gozdarstvo izredne razmere, v katerih od države tudi pričakujejo izredne ukrepe, to je izdajo pravilnika o dodatnih ukrepih za zatiranje podlubnikov, s katerimi naj bi spodbujali lastnike k sanaciji žarišč lubadarja tudi preko zime. V kranjskem zavodu za gozdove ob tem opozarjajo lastnike predvsem na dvoje: prvič na to, da kontrolno lovne pasti, ki so jih namestili na 271 lokacijah na območju, niso ukrep za zatiranje lubadarja, ampak so namenjene spremljanju (monitoringu) napada lubadarja. In drugič: nekateri lastniki težko razumejo, da je ob žarišču lubadarja treba posekati tudi zeleni pas, to je drevje, ki še ne kaže vidnih znakov napada ali jih lastniki ne opazijo. Po strokovnih navodilih naj bi v nižinskih gozdovih in gozdovih na južni in jugozahodni legi okoli žarišča z več kot sto kubičnih metrov dreves posekali pas, ki ustreza velikosti od polovice do dveh višin sestoja dreves, v gozdovih nad šeststo metrov nadmorske višine pa bi bil dovolj že pas, ki ustreza polovici višine sestoja. »Če lastniki posekajo tudi zeleni pas, preprečijo nadaljnje širjenje lubadarja v zdrave sestoje,« pravi Janez Logar in dodaja, da v primeru, če tega ne naredijo, hodijo (po gozdarskem žargonu) za lubadarjem, in ne pred njim.
Na kranjskem območju so običajno posekali okoli 250 tisoč kubičnih metrov drevja na leto, letošnji posek se že približuje količini 275 tisoč kubičnih metrov, od tega pa kar 163 tisoč »kubikov« predstavlja t. i. sanitarna sečnja, to je posek zaradi žleda, lubadarja, vetra, plazov in usadov. Od 346 tisoč »kubikov« iglavcev, ki so bili poškodovani v lanskem žledolomu, so jih doslej posekali in spravili iz gozda štiri petine.
