
Varčevalni ukrepi v poseben zakon
Koalicija podpira proračun
Vladna koalicija se je ta teden na Brdu pri Kranju podrobneje seznanila s predlogoma proračuna za leti 2016 in 2017. Po posvetu je predsednik vlade Miro Cerar sporočil, da ju podpirajo tako vlada kot koalicijski poslanci. To sta potrdila tudi predsednika DeSUS in SD Karl Erjavec in Dejan Židan. Slednji tako verjame, da bo možno na podlagi proračuna »bolj ambiciozno razmišljati o razvoju Slovenije, tudi nekatere razvojne projekte izpeljati«. Se pa je vlada v sredo dogovorila s sindikati javnega sektorja, da bo iz zakona o izvrševanju proračuna umaknila varčevalne ukrepe pri javnih plačah, te pa naj bi uvrstili v poseben zakon. Vlada se je obenem zavezala, da bo, če dogovor o posebnem zakonu s sindikati ne bo usklajen, poslance seznanila, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Pogajanja o vsebini varčevalnih ukrepov se bodo nadaljevala prihodnji teden. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob tem napovedal, da bo tempo pogovorov pospešen, saj so se s sindikati dogovorili, da je treba dogovor o varčevalnih ukrepih skleniti do 30. oktobra, da lahko nadaljujejo s postopkom sprejemanja proračuna. Finančni minister Dušan Mramor pa je poudaril, da bo vlada vztrajala pri zastavljenih finančnih okvirjih. Če bi jih namreč presegli, bi bili v neskladju z zakonom o fiskalnem pravilu in tudi v nasprotju s programom stabilnosti, je dejal.
Občine vložile tožbo
Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije sta pred dnevi na ljubljansko okrožno sodišče vložila tožbo za izpolnitev pogodbenih obveznosti iz dogovora o višini povprečnine za letos. Za tožbo so se odločili potem, ko je na predlog vlade državni zbor sredi julija za drugo polovico letošnjega leta povprečnino določil pri 519 evrih, medtem ko je v prvi polovici dosegala 525 evrov. Na znižanje povprečnine so občine sicer v začetku leta pristale ob pogoju, da jim vlada na letni ravni zniža stroške za skupno 22,8 milijona evrov, česar pa po njihovem z dosedanjim naborom ukrepov ni dosegla. Dogovor tudi še ni sklenjen glede povprečnine za 2016.
Vlada za redefinicijo minimalne plače
Vlada je v sredo na dopisni seji podprla predlog novele zakona o minimalni plači, ki predvideva izvzetje dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo iz definicije minimalne plače in ki so ga s podpisi volivk in volivcev v državni zbor vložili sindikati. Sindikalnemu predlogu delodajalci nasprotujejo, vlada pa predlagane spremembe podpira, vendar pa opozarja na nujnost socialnega dialoga in doseganje najširšega možnega soglasja socialnih partnerjev. Delodajalci so po drugi strani že zagrozili, da bodo izstopili iz socialnega sporazuma, če bo koalicija predlog sindikatov podprla. »Računam na razum. Ob tem, ko so koalicijske stranke že v celoti podprle predlog zakona o minimalni plači, je tu spremembe težko pričakovati,« je dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Opravičili so se staršem
V torek so se na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije srečali predstavniki društev staršev otrok s prirojenimi srčnimi napakami, vodstvo Kliničnega centra v Ljubljani in zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Vodstvo bolnišnice se je ob tej priložnosti opravičilo staršem zaradi dogodkov na otroški kardiokirurgiji v obdobju pred letom 2014 in zagotovilo, da je sedanji program otroške srčne kirurgije varen.
Pilatusa bi kupili Švicarji
Švicarsko podjetje RUAG Aviation za nakup dveh letal Pilatus PC-9 ministrstvu za obrambo ponuja 1,3 milijona evrov. Švicarska ponudba je tudi edina, ki je prispela na javno zbiranje ponudb. Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da bo razpisna komisija sedaj preverila ustreznost ponudbe in o izidu postopka obvestila ponudnika. Poznavalci pravijo, da je ponudba dobra, še zlasti ob vedenju, da na Hrvaškem že dalj časa neuspešno prodajajo pet odsluženih pilatusov.
Zvišali napoved gospodarske rasti
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je ta teden izboljšal napoved gospodarskih gibanj za letos. Potem ko je še spomladi napovedoval 2,4-odstotno rast, je v jesenski napovedi pričakovano rast zvišal na 2,7-odstotno. V prihodnjih dveh letih bo ta 2,3-odstotna, medtem ko ju je Umar spomladi ocenil na dva oz. 2,1 odstotka. Po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta bo izvoz ostal ključni dejavnik rasti, čeprav bo stopnja njegove rasti nekoliko nižja od spomladanske napovedi. Zaradi rasti domače potrošnje pa se bo krepil uvoz.