Begunjske knjige na spletu

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 24. september 2015 / 12:04

Na spletni strani Gorenjskega muzeja so odslej na voljo tako imenovane Begunjske zaporniške knjige. V njih je zabeleženih 11.477 zapornikov.

Kranj – V Gorenjskem muzeju hranijo tako imenovane Begunjske zaporniške knjige. V času vojne je bilo v gestapovski kaznilnici v graščini v Begunjah zaprtih 11.477 zapornikov, od tega 562 dvakrat ali večkrat. Zaporniki so bili večinoma Gorenjci, zaprtih jih je bilo 9.150 ali vsak dvajseti Gorenjec. Med zaporniki je bilo 9.196 moških in 2.281 žensk. Osemdeset odstotkov zapornikov je bilo mlajših od štirideset let, polovica celo mlajših od trideset let. Kot talce so 849 zapornikov ustrelili, nekaj tudi obesili, več tisoč pa poslali v koncentracijska taborišča.

Zaradi pogoste uporabe so izvirne knjige ogrožene, zato so se v Gorenjskem muzeju in Muzejih radovljiške občine, katerih enota je Muzej talcev v Begunjah, odločili, da Begunjske zaporniške knjige kot tudi knjige taborišča za slovenske izgnance gradu Goričane skenirajo. »Pobuda za to, da sezname ponudimo na spletu, je prišla iz obeh muzejev prav zaradi številnih vlog in želja po ogledu Begunjskih zaporniških knjig. Tako raziskovalce, predvsem pa svojce, vendarle zanima, kaj se je dogajalo z njihovimi predniki, hkrati pa se s tem prilagajamo novim tehnologijam in komuniciranju prek spleta, kar je marsikje že v veljavi,« pojasnjuje dr. Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja in dodaja, da je poteza hkrati tudi nagovor prihodnjim generacijam, da se velja zanimati za narodovo in družinsko preteklost tudi na ta način. Knjiga je tudi kronski dokument neke dobe, v kateri je teror do skrajnih meja zaznamoval Gorenjsko.

Skenirane begunjske knjige in Zaporniška knjiga Goričane so objavljeni na spletni strani Gorenjskega muzeja www.gorenjski-muzej.si. V Gorenjskem muzeju prilagajo tudi prepis begunjskih knjig v računalniški datoteki, ki ga je ob pripravi svoje knjige o medvojni kaznilnici pripravil Stane Šinkovec s sodelavci. V tem prepisu je pri ljudeh, ki so bili večkrat zaporniki v kaznilnici, vpisano le prvo zaporniško obdobje. Priložene datoteke so na spletu objavljene v zmanjšani resoluciji, še sporočajo iz Gorenjskega muzeja. Vsi, ki želite dobiti podatke za posamezne osebe, lahko sporočite osnovne podatke (ime, priimek, zaporniška številka) in iz muzeja vam bodo poslali datoteke v boljši resoluciji. Interesenti naj se obrnejo na dr. Jožeta Dežmana, Gorenjski muzej, Tomšičeva 42, 4000 Kranj oziroma po elektronski pošti jdmemores@gmail.com.