Nasprotovanja novi rešitvi

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 20. september 2015 / 18:25

Z novim zakonom o dimnikarskih storitvah se ne strinjajo ne dimnikarji, za katere je neustaven, ne civilne iniciative, za katere še poglablja trenutne probleme.

Kranj – S predlogom novega zakona o dimnikarskih storitvah, ki z 31. decembrom ukinja sedanjo ureditev izvajanja dimnikarskih storitev na podlagi podeljevanja koncesij in uvaja licenčni sistem ter prosto izbiro izvajalca dimnikarskih storitev, se razen predlagatelja, ministrstva za okolje in prostor, ne strinja skoraj nihče. Proti zakonu se je enotno izrekla tako stroka, torej dimnikarji, združeni pod okriljem obrtno-podjetniške in gospodarske zbornice, kot tudi številne civilne iniciative, ki se borijo proti dimnikarsko-koncesionarskem lobiju. Le razlogi za nezadovoljstvo so različni: za prve je predlagani zakon ustavno sporen in vsebinsko nedorečen, v civilnih iniciativah pa so prepričani, da bo novi zakon še poslabšal sedanje stanje, ki po njihovem omogoča monopol dimnikarskih podjetij, nepravilnosti in zlorabe.

Po besedah Aleksandra Županeka, predsednika komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, je predlog novega zakona neustaven in zato ne bi smelo priti do njegove obravnave v državnem zboru. Po njihovi oceni je neustaven prenos odgovornosti na končnega uporabnika, enostranska izbira izvajalca dimnikarske službe, omejevanje cen dimnikarskih storitev in dodatne zahteve licence za izobrazbo. Kot je dodal, se z uvedbo licenc slovenske dimnikarje postavlja v neenak položaj z dimnikarji iz ostalih članic EU, ki bodo tudi lahko dejavnosti izvajali v Sloveniji, ne bodo pa potrebovali licenc. »Predlog je neprimeren, zato predlagamo, da se sanira zakon o varstvu okolja, ki dimnikarstvo kot obvezno gospodarsko javno službo ohranja do konca leta, in sicer na način, da se ta služba izvaja tako kot zdaj do izteka koncesij, torej še tri leta. Vmes naj se pripravi zakonodaja, ki bo primerna za izvajalca in končnega uporabnika,« je še dejal Županek. Dimnikarji so sicer za ohranitev dimnikarske službe kot javne gospodarske službe, saj je le tako zaščiten tudi javni interes.

Enakega mnenja je tudi predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Simon Dovrtel, ki pravi, da novi predlog pomeni ogrožanje zdravja, življenja ljudi in splošne varnosti in ne sledi cilju racionalne rabe energije. Ob tem je še pojasnil, da lahko članice Evropske unije kljub direktivi o notranjem trgu še vedno po svoje uredijo dejavnosti, ki so v javnem interesu.

Po mnenju številnih civilnih iniciativ je sedanja ureditev dimnikarske dejavnosti s podelitvijo koncesij po volji dimnikarsko-koncesionarskega lobija, novi zakon pa bo stanje še poslabšal. »Nezakonitosti na tem področju je preveč, da bi lahko verjeli, da gre odločevalcem za ureditev dejavnosti in za varnost,« je opozoril Ivan Tomše iz Društva civilna iniciativa Malečnik. Tudi po mnenju Vseslovenske civilne pobude Dimnik, Združenja lastnikov nepremičnin ter Društva za napredek in razvoj nov predlog zakona ne rešuje glavnih problematik. Če bo ureditev še naprej monopolna in bo ščitila lobije, bodo civilne iniciative državljane pozvale, naj začno odklanjati še vedno obvezne dimnikarske storitve, v skrajnem primeru pa bodo zahtevali referendum.

Generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte po drugi strani zagotavlja, da bo dimnikarska dejavnost še naprej regulirana, uvedba licenc pa bo omogočila delo tudi malim dimnikarjem. »Ministrstvo še vedno zagovarja javni interes, da zaščitimo okolje, požarno varnost ter premoženje in zdravje ljudi,« je poudarila. Kot je dodala, si ministrstvo želi boljšega nadzora nad dejavnostjo, kar bo storilo tudi z vzpostavitvijo izboljšanega informacijskega sistema. Ob tem je opozorila, da nekateri dimnikarji zdaj niso sporočali podatkov, saj je trenutno popisanih le približno 270.000 od dobrih 500.000 kurilnih naprav, kot jih je v državi.