V kitajskem Tibetu
Kako je danes v Tibetu, na strehi sveta? Kitajskega odgovora na to vprašanje ni težko dobiti, težje bi bilo izvedeti, kako polstoletno kitajsko nadvlado doživljajo Tibetanci. Najbolje bi bilo preveriti na kraju samem …
Dalajlama in Mao
Dokler ne gremo v Tibet sami, preberimo nekaj odlomkov iz članka slovenske novinarke, ki je bila zraven med enotedenskim obiskom Tibeta, kamor so Kitajci povabili pet slovenskih in štiri italijanske novinarje. Sprejel jih je Tibetanec Džigme Vangco, direktor vladnega informacijskega urada za tibetansko avtonomno regijo. Eno od novinarskih vprašanj je bilo, kako je z versko svobodo tradicionalno pobožnih domorodcev. »Naj rečem takole: skoraj vsak Tibetanec je veren, religija igra zelo pomembno vlogo. Številni verniki potujejo tudi od zelo daleč v tempelj Džokhang v Lhaso, da bi videli kip Sakjamunija. Skozi vso zgodovino je imel Tibet 14 dalajlam in ne vidimo, da bi ljudje posebno pozornost namenjali 14. dalajlami zato, ker je 14. dalajlama. Moj oče je star 87, moja mama pa 85 let, imam več bratov in sester. 60 let je, odkar so bile uvedene večje spremembe in Tibetancem omogočen napredek. Ko vidimo, kako se izboljšujejo naše ceste in šole, smo veseli. Nekoč je bila življenjska doba v Tibetu mnogo krajša, kot je danes.« Piarovec v kitajski službi je seveda izpostavil predvsem tisto, kar je kitajska nadoblast Tibetancem prinesla dobrega. »Moji otroci in tudi jaz smo dobili dobro izobrazbo, kar je bilo še pred desetletji nepredstavljivo. Izobraževanje je za številne ljudi brezplačno, prav tako zdravstvo, in prepričan sem, da so to glavne prednosti, ki jih je prinesla komunistična oblast. Rad bi se zahvalil vsakomur, ki ima zasluge za srečnejše in boljše življenje Tibetancev. Ko govorimo o 14. dalajlami, je ta za večino Tibetancev le prazno ime. Velika večina 14. dalajlame ni nikoli videla. Sodeč po lastnih opažanjih, vidim več tujcev, ki vidijo 14. dalajlamo kot zelo pomembnega moža, številni ga vidijo kot veleposlanika Tibeta, toda znotraj Tibeta ne uživa tako pomembnega položaja in ugleda.« Kaj pa Mao? »Zanimivo je videti, da na podeželju in v domovih Tibetancev visijo podobe Mao Cetunga in drugih komunistov, ker verjamejo, da sta Mao in komunistična stranka spremenila njihovo življenje in jih naredila za gospodarje njihovih življenj. Oni so tisti, ki so jim prinesli možnosti za kmetovanje in izobraževanje, tako da tudi še danes častijo Maa in so hvaležni njemu in komunistični stranki. To velja tudi za moja starša, namreč tudi moja družina prihaja s podeželja. Lahko rečem samo iz svojih izkušenj: moja starša sta živela kot sužnja pri aristokratski družini. Niti dneva nista preživela v šoli. Jaz in bratje in sestre pa smo se izobraževali, sam sem šel tudi na univerzo. Zato sta hvaležna komunistični stranki, ki je izboljšala življenjske razmere. Ne vesta pa veliko o tem, kaj je dalajlama naredil v Tibetu, in ne vesta, zakaj je za mnoge ambasador Tibeta. Za Tibetance je stvar zelo preprosta: hvaležni so tistim, ki so jim prinesli srečo, oblačila, hrano, hišo in prometno infrastrukturo.« Hm. Najbrž je kaj do tega celo res. A kot rečeno: morali bi vprašati še drugo stran, predvsem pa se prepričati na kraju samem … (Vir: Ksenja Tratnik, MMC RTV SLO)
Najbolj zadolžene države
Ste ob naslovu pomislili na Grčijo? Ta je le kaplja v morju kritično zadolženih držav. Številke so tako visoke, da jih ne navajam, ker si jih ne moremo predstavljati, gre za zneske v trilijonih evrov. Jubilee Debt Campaign, zveza organizacij iz Velike Britanije, ki se zavzema za prenehanje dajanja posojil revnim državam pod nepravičnimi pogoji, je poleti objavila lestvico 22 držav, ki so v hudi dolžniški krizi, tem pa sledi še 71 držav, ki se ji hitro približujejo. V najhujši dolžniški krizi so Armenija, Belize, Kostarika, Hrvaška, Ciper, Dominikanska republika, Salvador, Gambija, Grčija, Grenada, Irska, Jamajka, Libanon, Makedonija, Maršalovi otoki, Črna gora, Portugalska, Španija, Šrilanka, Sveti Vincent in Grenadini, Tunizija in Ukrajina. Na lestvici manj ogroženih držav so med drugimi tudi Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Poljska, Srbija in Slovaška. Med državami, ki jim grozi dolžniška kriza v zasebnem sektorju, pa so Albanija, Avstralija, Belorusija, BiH, Brazilija, Turčija in Velika Britanija. Pomislite: Slovenije na teh lestvicah sploh ni, Hrvaška pa je že na četrtem mestu …
Maratonska kraljica Elizabeta II.
»Dolgo življenje gre neizogibno mimo številnih mejnikov. Moje ni izjema.« S to skromno izjavo je britanska kraljica komentirala dejstvo, da je 9. 9. postala monarhinja z najdaljšim stažem na britanskem prestolu. Prehitela je svojo praprababico, kraljico Viktorijo, ki je od 1837 do 1901 vladala 63 let, sedem mesecev in dva dni.