Pravica do varnih zdravil

Sedemindvajsetega septembra je dan slovenskih lekarn. Z Romano Rakovec, direktorico Gorenjskih lekarn, smo se pogovarjali o vlogi lekarne danes, o e-receptu, o pasteh čudežnih zdravil, ki jih ponujajo spletne strani neznanega izvora, pa tudi o aktualnih investicijah Gorenjskih lekarn.

Katere večje investicije ste že izvedli oz. jih še boste v letoš­njem letu pri Gorenjskih lekarnah?

»V letošnjem letu je pri nas največja investicija prenova in posodobitev lekarne Planina II v trgovskem centru Qlandia v Kranju. Ta se v teh dneh zaključuje. Najzahtevnejši del, to je namestitev lekarniškega robota, pa bo zaključen predvidoma do 25. septembra. Druga največja investicija letos je zamenjava računalnikov na večini izdajnih mest po lekarnah, konkretno to pomeni, da smo kupili 101 nov računalnik. Tudi ta investicija je zaključena, vključno z zamenjavo, ki predstavlja zaradi izjemne kompleksnosti informatike v lekarnah tudi velik izziv in strošek. Tretja po višini stroškov je prenova kletnega dela lekarne Jesenice, ki se prav tako zaključuje v teh dneh. Med večjimi pa moram še omeniti prenovo magistralne recepture v lekarni Kranj, ki je bila zaključena v juniju. V planu za letos nam je med večjimi investicijami ostalo le sofinanciranje energetske sanacije Zdravstvene postaje Stražišče skupaj z Osnovnim zdravstvom Gorenjske in Mestno občino Kranj, ki bi kandidirala na razpisu za tuja sredstva. Realizacija pa je za letos vprašljiva, saj Mestna občina Kranj še vedno čaka na ta razpis.«

Katere uporabne informacije lahko najdemo na spletnem mestu Gorenjskih lekarn? Zakaj se je treba bati 'farmacevtskih' spletnih strani, ki jih ne poznamo dovolj dobro?

»Naša spletna stran je kar obsežna. Poleg bolj tehničnih informacij, kot so informacije o lokacijah posameznih enot, njihovih poslovnih časov, kontaktnih podatkov, informacij javnega značaja, ki so predpisane, koledarjev različnih dogodkov v naših enotah, dežurni službi, se na naši spletni strani najde zelo veliko različnih strokovnih informacij. Te obsegajo nasvete za različna področja samozdravljenja, informacije o zdravilnih rastlinah, nasvete za nego in varovanje zdravja. Posebej imamo objavljeno rubriko o jemanju zdravil pri otrocih, o negi kože … Prek naše spletne strani imajo obiskovalci možnost postaviti vprašanja. Del naše spletne strani je namenjen strokovni javnosti in je zaščiten z geslom. Vse tekste za objavo pripravijo magistri farmacije ali farmacevtski tehniki, lekarniški strokovnjaki. Informacije so komercialno neodvisne. Tudi o tem, kakšna so tveganja iskanja informacij o zdravilih in o zdravljenju po spletu imamo objavljen prispevek. Če ga zelo na hitro povzamem – za oceno verodostojnosti neke informacije je nujno preveriti vir te informacije, datum njene objave in vedno se je treba izogniti stranem, na katerih se govori o čudežnih zdravilih, o zdravilih brez neželenih učinkov, o zdravilih, ki imajo naštete številne indikacije, mnogokrat kar po abecedi, o zdravilih, ki zmanjšajo telesno težo čez noč ali v nekaj dneh, o izdelkih, ki niso zdravila, se jim pa pripisujejo zdravilni učinki. Posebno tveganje predstavljajo nakupi zdravil na spletu. Obstaja veliko spletnih mest, kjer se zdravila prodajajo, sledljivosti izvora teh zdravil pa ni. V teh primerih gre največkrat za prodajo različnih ponaredkov. Moram poudariti, da imamo v Sloveniji to področje regulirano z Zakonom o zdravilih, ki vsebuje tudi določbo o spletni prodaji zdravil (povzeta po evropski direktivi). Trenutno je v pripravi še Pravilnik o spletni prodaji zdravil. Bistvo naše zakonodaje je to, da se tudi v spletnih lekarnah smejo prodajati izključno zdravila iz rednih zalog fizične lekarne, ki spletno lekarno organizira. Na ta način je zagotovljena enaka sledljivost kot za zdravila, ki se prodajajo prek lekarniškega pulta. Pri nas konkretno je to iz lekarne Kranj.«

Še vedno je precej nejevolje glede oddaje odpadnih zdravil, saj se zavržejo tudi še neporabljena, a originalno zaprta zdravila. Kaj menite o tem? Bi bilo treba kaj spremeniti na tem področju?

»Nikakor ne podpiram razmišljanja v smeri, da bi zdravila, ki so že bila izdana nekemu pacientu, ta pa jih ni porabil, ponovno dali v postopek izdaje drugemu pacientu. Zavedati se je treba, da je za vsako škatlo zdravila zagotovljena sledljivost do lekarniškega pulta. To pomeni tudi to, da obstajajo evidence o pogojih shranjevanja za celo pot zdravila od proizvajalca prek veledrogerije do lekarne. V domačem okolju se ta sledljivost izgubi. Nimamo nobenega zagotovila, da so bila zdravila res shranjevana tako, kot je predpisano. Ravno od pogojev shranjevanja pa je odvisna stabilnost zdravil, posledično pa učinkovitost. Dvomim, da bi se pacienti strinjali, če bi jim v lekarni ponudili zdravilo 'iz druge roke'. Tu je treba poudariti, da celo Zakon o pacientovih pravicah govori o tem, da ima vsak pacient pravico do varnih, kakovostnih in učinkovitih zdravil. To pa lahko zagotavljamo le, če zdravila gredo po predpisanih poteh.

Problematike odpadnih zdravil bi se morali lotiti drugje. Najprej bi se bilo treba vprašati, zakaj pacienti zdravil ne jemljejo oz. jih jemljejo drugače, kot so dobili navodilo zdravnika oz. lekarniškega farmacevta. Ocenjujem, da je velik problem nezaupanje, to izvira iz kroničnega pomanjkanja časa za razgovor s pacientom, tako pri zdravniku kot velikokrat tudi v lekarni. Ob poplavi raznoraznih informacij v javnosti se kaj hitro lahko rodijo različna zmotna prepričanja o zdravilih in zdravljenju. Še enkrat bi želela poudariti to, da je pri oceni verodostojnosti neke informacije treba vedno razmisliti, kdo je vir te informacije.«

So se obnovljivi recepti izkazali kot uspešni?

»Odgovor je pritrdilen. Čeprav je bilo na začetku kar nekaj zmede, se zadeve počasi stabilizirajo in kažejo v pozitivni luči.«

Kako daleč v praksi je projekt e-recept?

»Po informacijah ministrstva za zdravje bo e-recept uveden v redno prakso že zelo kmalu, še v tem mesecu. Do konca letošnjega leta pa bi moral zaživeti v popolnosti. Kako se bo izkazal, bo pa pokazala praksa. Gorenjska je bila pred časom pilotna regija za e-recept. Na osnovi takratnih zaključkov pa je težko napovedovati, kaj nas čaka, ker je bilo v tem času razvitih še nekaj dodatnih funkcionalnosti tega modula, ki še niso bile testirane.«

27. septembra praznujete dan slovenskih lekarn. Kaj bi rekli ob tem o položaju, vlogi lekarne danes?

»Lekarniška dejavnost brez dvoma deli usode varčevalnih ukrepov z drugim delom zdravstva. Največji problem je pomanjkanje kadra in posledično prevelike obremenitve na posameznega strokovnega delavca. Če samo za ilustracijo povem, da v Avstriji lekarniški farmacevt izda 12 tisoč receptov na leto, v Sloveniji pa je ta številka v letu 2014 prišla že na 26 tisoč, je slika jasna. Kljub temu v zadnjem obdobju intenzivno razvijamo različne oblike klinične farmacije tudi na nivoju zunanjih lekarn – od izdelave osebnih kartic zdravil, pregleda uporabe zdravil, farmakoterapijskih pregledov, razvijamo intenzivnejša sodelovanja z drugimi zdravstvenimi delavci, skratka iščemo nove poti na področju zdravstvene dejavnosti, za katere verjamemo, da lahko bistveno izboljšajo izide zdravljenja z zdravili, hkrati pa zmanjšajo stroške zdravljenja. Vsebinsko gledano so to področja medsebojnega delovanja zdravil, racionalnih terapij, pravilnih uporab zdravil in posledično zmanjševanja neželenih učinkov, torej področja, za katera smo prav lekarniški farmacevti najbolj kompetentni. Vse to v upanju, da se bo nekoč tudi varčevanje končalo in da bomo vse to lahko izvajali še v večjem obsegu, v dobro pacienta in zdravstvene blagajne.«