Premalo posluha za hribovskega kmeta
Andrej Kejžar, gospodar na Vrhovčevi kmetiji v Davči, pravi: »Za hribovskega kmeta ima država še vedno premalo posluha.«
Lahko na kratko predstavite kmetijo?
»Naša kmetija obsega 45 hektarjev zemljišč, od tega je 15 hektarjev kmetijskih površin, ostalo je gozd. Redimo 29 goved, med njimi je 14 odraslih.«
Davča je hribovska vas. Je na kmetiji sploh kaj ravnine?
»Toliko je je vendarle, da smo pred kratkim lahko na njej pripravili prvi sejem hribovske kmetijske in gozdarske mehanizacije. Večina kmetijskih zemljišč pa je v strmini. Nekaj jih je možno obdelati s stroji, preostala kosimo na roke ali jih pasemo. Gozd ni samo v strmini, ampak še na ilovnatem terenu, tako da je tudi v največji suši težko dostopen.«
Je bilo lani ob žledolomu hudo?
»Žled nam ni povzročil neposredne škode v gozdu, precejšnja pa je posredna škoda. Ker je zaradi žleda velika ponudba lesa na trgu, ga je težko prodati pa še cena je precej padla. V takšnih razmerah ni gospodarno sekati.«
To lahko zavira tudi razvoj kmetije ...
»Vsekakor! Če bi bila cena lesa dobra, bi več sekali in s tem ustvarjali dohodek tudi za vlaganja. V prihodnosti bi na kmetiji radi uredili gostinski lokal in kakšno sobo za prenočevanje turistov, v sedanjih gospodarskih razmerah pa si ne upamo najeti posojila. Turisti se radi ustavljajo v Davči, veliko je motoristov, prihajajo tudi z avtodomi.«
Tudi za naprej kaže, da bo na trgu velika ponudba lesa. Po žledolomu je »udaril« še lubadar ...
»Pri nas zadnja leta vsako leto posekamo dva ali tri kamione »lubadark«, letos smo jih že okrog petdeset kubičnih metrov. S sanacijo žarišč lubadarja je veliko dela, a ker je les slabše kvalitete, ni zaslužka.«
Letina pa bo letos verjetno kar dobra ...
»Za kmetijstvo je bilo dokaj ugodno leto, suše ni bilo, krme bo dovolj. Pri krmi je problem v tem, da koruza pri nas ne uspeva. Bika pitamo dlje kot ga na ravnini pa še v klavnici ga zaradi tega običajno uvrstijo v nižji, v drugi ali tretji kakovostni razred.«
Se na kmetiji preživljate le s kmetovanjem?
»V okviru dopolnilne dejavnosti se ukvarjamo z ribolovom, pozimi pa delam kot žičničar na smučišču Cerkno. Ribe iz Gorenje Trebuše vložimo v jezerce ob hiši, potem pa jih ljudje hodijo lovit.«
Vaše mnenje o subvencijah, razpisih za naložbe?
»Na razpisih ne upamo kandidirati, tudi zato ne, ker se bojimo nerazumnih zahtev in pretirane pisarije, birokracije ... Kar se na tem področju dogaja, že ni več normalno. Meščani mislijo tudi, kako visoke subvencije dobivamo hribovski kmetje in kako dobro nam gre. Dejanska slika je drugačna. Dohodek se nam znižuje, stroški pa naraščajo. Problemi so tudi z divjadjo in z zvermi, pred leti nam je medved pokončal kravo in teleta.«
Gospodar na kmetiji ste od 1993. leta dalje. Kdaj so bili za hribovskega kmeta najboljši časi?
»V vsem tem času, odkar sem gospodar, je bilo za kmetijo dohodkovno slabo, še najbolje je bilo takrat, ko sem delal v Avstriji.«
Si hribovski kmet lahko privošči mehanizacijo, kakršna je bila predstavljena na nedavnem sejmu v Davči?
»Takšni kmetijski in gozdarski stroji, kot jih je bilo možno videti na sejmu, so sicer prilagojeni za delo v strmini in zelo varni, a za večino hribovskih kmetov predragi. Traktor za delo v hribovskih razmerah stane več kot sto tisoč evrov. Pa saj je cela kmetija komaj toliko vredna!«