
Begunska vprašanja
Kako hudo mora biti, da človek zapusti svoj dom in se poda v negotovo begunstvo? Kako se begunci odločijo, kam bodo šli? Zakaj je med njimi največ moških? Ta in druga begunska vprašanja pretresajo svet.
Bežijo z razlogom
Kdaj se človek odloči zapusti svoj dom in se podati v negotovo begunstvo? »Ko upanja ni več. Trenutno je največ beguncev iz Sirije, tam so po štirih letih izgubili vsako upanje za kakšno politično rešitev. Čakali so in upali štiri leta, medtem pa je islamska država pridobivala ozemlje.« Tako odgovarja Iračan Bakhtyar Aljaf, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) v Ljubljani. Naslednje vprašanje: Kako se begunci odločijo, kam bodo šli? »Vsi begunci bi najraje ostali blizu doma, da se lahko vrnejo domov, ko bodo razmere dopuščale. Za sirske begunce je prav zato Turčija najboljša izbira, ker je najbližja njihovim domovom, od tam se lahko najhitreje vrnejo. Tja se je zateklo dva milijona sirskih beguncev, a niso našli rešitve.« Zakaj sirski begunci kljub bližini domovine ne ostanejo v Turčiji, ampak bežijo naprej, na Balkan? »Turška država prav tako ne zmore več prenesti tega bremena in zato beguncem celo pomaga nadaljevati njihovo pot. Menim, da 95 odstotkov beguncev ne bi želelo iti daleč od doma in da je samo pet odstotkov takšnih, ki bi načrtno šli naprej. A tisti, ki pot nadaljujejo, se težko vrnejo – to so pokazale vojne na območju nekdanje Jugoslavije pred dobrima dvema desetletjema, ko se 90 odstotkov beguncev, ne glede na narodnost, ni vrnilo na svoje domove. Razumljivo, začeli so novo življenje, otroci se šolajo, medtem ko se doma nimajo kam vrniti, zato je vrnitev zelo težka.« Zakaj ravno Balkan in EU? Zakaj ne bežijo v bogate arabske države, na Kitajsko, v Rusijo …? »Med arabskimi državami so le zalivske države (Emirati, Kuvajt …) brez eksistenčnih težav, a so njihove meje hermetično zaprte. Tam ne poznajo pojma in tradicije beguncev, celo v zakonodaji tega ne predvidevajo. Evropa najlažje sprejme begunce, ima tradicijo in čut, pa tudi beguncem ponuja največ upanja. Nekoč so šli begunski tokovi tudi čez Rusijo, a se je ta pot izkazala za težko in zato tudi nezaželeno.« Zakaj je med begunci daleč največ moških? »Na posnetkih iz Makedonije in Srbije smo lahko videli, da je med begunci veliko družin. Tisti moški, ki so sami, so svoje družine večinoma pustili v turških begunskih taboriščih. Tihotapci ljudem za mesto v čolnu med Turčijo in Grčijo zaračunajo tudi do deset tisoč evrov, zato si lahko predstavljamo, da begunci nimajo denarja, da bi s seboj takoj vzeli cele družine. Ko bodo lahko, jih bodo vzeli s seboj.« In ne nazadnje: kako vzpostaviti prijaznejši odnos med begunci in domorodci? »To je proces. Izrael ima ministrstvo za absorpcijo, katerega naloga je, da se vsi, ki pridejo v Izrael, prilagodijo. Prilaganje je zelo pomembno. Švedska že dolga desetletja sprejema begunce iz arabskega sveta, a jim tam pomagajo tudi s pomočniki, ti z njimi, dokler se ne navadijo, gredo tudi k zdravniku, jim pomagajo izpolnjevati obrazce in jim na številne druge načine pomagajo, da se prilagodijo novemu okolju. Po drugi strani bi morali tudi gostitelji pokazati več pripravljenosti, nekako imamo svoj mir in neradi vidimo, da nam ga pokvari nekdo od daleč – najbrž zato, ker se tudi sami nismo dovolj pripravljeni prilagajati ljudem, ki prihajajo s svojimi travmami.« (Vir: Planet, www.siol.net) – Pripravimo se: begunci prihajajo tudi k nam!
Usain Bolt o dopingu
»Zadnje tedne poslušam samo še o eni stvari: dopingu, dopingu, dopingu ... Glavnina tem je posvečenih temu, kar je seveda zelo žalostno.« Tako je v Pekingu novi svetovni prvak v teku na 100 in 200 m in v štafeti 4 x 100 metrov komentiral očitke, da je v atletiki še vedno veliko dopinga. In dodal: »Predvsem tečem zase. Navijači mislijo, da moram teči za čisto atletiko, a obstaja še mnogo drugih, ki so tudi 'čisti'. Odgovornost vseh nas je, da poskrbimo za svoj šport in da dokažemo, da lahko veliko dosežemo brez goljufanja.« Na Boltovo pekinško izjavo, da je zmagal šport nad dopingom, se je brž odzval Michael Johnson, štirikratni olimpijski in osemkratni svetovni prvak: »Gatlin ni težava. Polovica finalistov teka na 100 m je bila na testih že pozitivna. To je težava.« Jamajčan Bolt je namreč premagal prvega favorita Američana Justina Gatlina, ki je bil v letošnji sezoni v izvrstni formi. Prav Gatlin pa je bil v karieri že dvakrat pozitiven na dopinškem testu. Vsega skupaj kar pet let ni smel tekmovati … Pa ne gre samo za Gatlina.
Ljubezen in sočutje do beguncev
»Ljubezen in sočutje sta nuja in ne razkošje. Brez njiju človeštvo ne more preživeti.« To je ob pogledu na reke beguncev izjavil Dalajlama (1935), tudi sam begunec že 56 let …