Izobraževanje

Včerajšnji dan bi moral biti praznik. Zato ker se lahko izobražujemo. Skoraj nihče več ne pomisli, da je to splošna dobrina, ki nam jo zagotavlja družba. Izobrazba za vse ljudi je močno dvignila vseživljenjsko raven bivanja in danes mirno lahko rečemo, da povprečen Slovenec (Evropejec) živi precej bolje kot graščaki pred 500 leti. Dobro bi bilo, da bi bolj cenili možnost izobraževanja, še posebno mladi rod.

Današnji šolski sistem nas usposablja, da bomo zaposljivi. Malo dlje časa traja, da se tudi ta sistem prilagodi trgu in da izobražujejo poklice, ki jih družba potrebuje. Velika škoda je, da danes toliko mladih ljudi odide za delo v tujino. V šolah nam podajajo veliko tehničnega, družboslovnega, naravoslovnega, humanističnega, informacijskega in še kakšnega znanja. Samo da bomo družbeno uporabni, zaposljivi in si lažje urejali materialno preživetje. Nujnost informacijske dobe in hitrih sprememb je danes popolnoma zameglila mladi rod in kot da je vzgojna funkcija šolstva res pozabljena in nepotrebna.

Pogrešam pa znanje, da bi si že v osnovni šoli začeli razvijati srčnost in odločnost. Nihče nas ne uči, kako naj se vedemo, mislimo in čutimo, da nam bo lažje skozi življenje. Ja, kaj pa boš obremenjeval mladega človeka s pogledom v prihodnost, saj bo že sam videl. Tako slišim pogosto. Nihče nas ne uči, da naj se naučimo poslušati sebe, kar nam bo največje zagotovilo, da se bomo pravilno in pogumno odločali ob prelomnih trenutkih. Nihče nas ne uči, kako naj postanemo svobodni ljudje, da ne bomo padali pod vplivom reklam, kaj vse moramo še kupiti, da bomo srečni (kakšna neumnost). Nihče nas ne uči, da imamo odgovore v sebi in naj se naučimo zaupati sebi. Nihče nas ni naučil, kaj delati, da bomo bolj samozavestni in se na zdrav način znali postaviti zase in za svoje pravice. Tudi nas niso učili, kako dobiti notranje veselje in trdnost ne glede na okoliščine. Zdi se mi, da nas nehote vzgajajo v pohlevne ovce, da bomo le delali, trošili in se pustili voditi.

In kar se še poglablja v zadnjih 20 letih svobode – postajamo individualisti in sledimo toku časa. To je najlažje, ni pa najbolj koristno. Naredimo svoj korak naprej. Namesto da beremo črno kroniko in politiko, se odločimo in s kolegi ali sosedi ob kavici pokramljajmo kaj o sebi. Kako bi bili lahko bolj samozavestni, svobodni in neodvisni od reklam, kupovanja. Nas postane kar strah in celo sram govoriti o takih temah. Govorjenje o sebi nas osvobaja in povezuje. Le soseda še pustimo do besede.