Štirje srčni možje na Triglavu
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (11)
»Štirje srčni možje« so pred 237 leti, 26. avgusta 1778, prvi stopili na vrh Triglava. Podatki glede njihovih poklicev so sicer različni, vendar je jasno, da so bili vsi Bohinjci. Srčni možje so bili: lovec Luka Korošec iz Koprivnika (31 let), rudarja Matija Kos iz Jereke (34 let) in Štefan Rožič iz Savice (39 let) ter ranocelnik Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine (31 let). Šli so po klasični bohinjski poti čez Velo polje in Ledine, kjer danes stoji Dom Planika. Za Malim Triglavom jih je čakal zloglasni greben, ki so ga možje pogumno preplezali in dosegli vrh ter pomembno zmago.
Odprava je odšla v gore 24. avgusta na pobudo Žige Zoisa, ki je menda obljubil tudi nagrado. Oglejmo si, kako se opisovali njihov podvig: »Najprej so prišli na Velo polje, dan kasneje pa so preiskali tri dostopne strani. Severna stena Triglava se jim ni zdela primerna. Četverica se je prvi dan vrnila na Velo polje, 26. avgusta pa krenila naprej in v petih urah prišla do Zelenega plazu. Z Ledenika so videli zarezo Vrat, ki se je zdela kot grozno brezno. Vzpenjali so se vzdolž Triglavovega grebena k zadnji glavi. Šli so po snegu in pečevju severovzhodne stene in dosegli greben tik nad zadnjo strmaljo in po razu splezali na vrh. Na njem so ostali dve uri in v skalo vklesali začetnice imen, kot dokazilo, da so bili res na vrhu. Vrnili so se po isti poti in jo tudi zaznamovali.«
To je bil prvi dokumentirani vzpon na Triglav. Ime Terglov ali Terglav je po pisnih virih mogoče slediti do 15. stoletja, v knjižni obliki pa se piše Triglav od začetka 19. stoletja. Znano je tudi, da ime ne izvira iz »treh glav«, saj jih Triglav nima, oziroma si jih lahko predstavljamo samo z veliko domišljije, ki je naši predniki za poimenovanje prav gotovo niso potrebovali. Ob vsem se kar samo ponuja vprašanje, ali ne sodi kot grb na slovenski zastavi bolj slika Aljaževega stolpa, ki simbolizira boj za najvišji vrh slovenskih gora in s tem slovenstvo?
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Dorfarjah pri Škofji Loki se je 25. 8. 1865 rodil naravoslovec Mate Hafner. Prizadeval si je za ustanovitev varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer.
V Kranju se je 26. 8. 1814 rodil izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar.
V Škofji Loki se je 26. 8. 1840 rodil časnikar in politik Ivan Dolinar. Bil je izdajatelj in odgovorni urednik glasila Edinost, v katerem se je boril za pravice tržaških Slovencev.
Na Jesenicah se je 26. 8. 1954 rodil potopisec, humanitarni aktivist Tomo Križnar.
V Poljanah nad Škofjo Loko se je 28. 8. 1851 rodil slovenski pisatelj, pravnik in politik dr. Ivan Tavčar. Bil je ljubljanski župan in član ustavodajne skupščine države SHS.
V Trbojah pri Kranju se je 28. 8. 1875 rodil organizator slovenskega planinstva Josip Tičar. Bil je župan Kranjske Gore in pobudnik gradnje sedanjega Tičarjevega doma.
V Železnikih se je 28. 8. 1891 rodil fotograf in filmski snemalec Veličan Bešter.