Poslanski begavčki
Ob državnih volitvah volimo predlagane kandidate iz različnih partij v državne organe. Izvoljeni so samo tisti »srečneži«, ki so dobili dovolj glasov od svojih volivcev. Funkcija traja štiri leta in naj bi v njej pravnomočno zastopali nas – volivce, ki ostanemo v bazi. Če pa se izvoljeni poslanec slabo počuti v svoji partiji, lahko odstopi, vendar na njegovo mesto vskoči njegov namestnik iz iste partije. Pri morebitnem »ovohavanju« z drugo partijo pa mora ta naš »renegat« počakati na naslednje volitve. Toda to ni povsem res, kajti v naši državi so prestopi tudi med mandatom možni. To se mi zdi, milo rečeno, nesolidarno ali neodgovorno do svojih volivcev. S tem dokazujejo, koliko smo njihovi »dragi volivci« vredni, ko so volitve mimo. Nič! Popolnoma nič! Ob naslednjih volitvah bi bilo vredno bolje premisliti, kdo ima pozitivne reference. Tak naj bi bil tudi izvoljen.
In za konec: Predstavljajte si izprašanega gasilca z vsem ustreznim znanjem in prakso pri gašenju požarov, da se vam jutri pojavi v popolni gasilski opremi – pri ribičih, ki jih uči ribe loviti? Primerjava je lahko simbolična – ali pa tudi ne?
Edvard Erzetič, Škofja Loka