Avsenikom prednostna obravnava

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / petek, 31. julij 2015 / 00:00

S kulturno ministrico, Kamničanko mag. Julijano Bizjak Mlakar smo se pogovarjali o Avsenikovi glasbi, narodni zavesti, kulturnem turizmu in o tem, zakaj slovenščina tako nezadržno izginja.

Zaradi obilice dela sva morali najin pogovor nekajkrat prestaviti, a kljub vsemu si je vzela čas za sproščen klepet ob kavi v eni od kamniških kavarn. Izkazala se je za prijetno sogovornico ter izjemno predano in zagnano ministrico, ki si je zadala izpeljati številne spremembe. S ponosom pove, da je del otroštva preživela v hiši nasproti rojstne hiše generala Rudolfa Maistra na Šutni in da je nedavno prejela javno čestitko tržaškega pisatelja Borisa Pahorja za besede, da v matični domovini pogreša več narodne zavesti. Ujeli smo jo tik pred dopustom, njenim prvim po dveh letih.

Nedavno smo se poslovili od legende slovenske glasbe Slavka Avsenika. Da smo Slovenci nanj izjemno ponosni, ni dvoma, je pa številne presenetilo dejstvo, da Avsenikova glasba še vedno ni vpisana v nacionalni register žive kulturne dediščine, čeprav je bila vloga za to vložena že leta 2012. Kako je to mogoče?

»Leta 2012 je Koordinator varstva žive dediščine (Slovenski etnografski muzej) začel obravnavo pobude za vpis Avsenikove glasbe v register žive dediščine. Pri tem je strokovno sodeloval z mag. Ivanom Sivcem, glede načina vpisa pa se je povezal tudi s strokovnjaki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Ministrstvo za kulturo, ki vodi register žive dediščine in vanj enote vpisuje na predlog Koordinatorja varstva žive dediščine, predloga za vpis Avsenikove glasbe do danes še ni prejelo. Koordinator varstva žive dediščine je zagotovil, da bo v letošnjem letu z aktivnostmi glede vpisa nadaljeval. Ministrstvo za kulturo bo predlog za vpis, ko ga prejme, prednostno obravnavalo. To smo dolžni velikemu ambasadorju Slovenije.«

S slovensko glasbo so povezane tudi spremembe zakona o medijih, ki so v javnosti zbudile kar nekaj razprav. Določanje kvot slovenske glasbe na radijskih postajah so mnogi označili za nečloveške, celo nezakonite. Kako sami zagovarjate predlagane spremembe?

»Višin kvot slovenske glasbe nismo spreminjali, smo pa spreminjali določbo, po kateri bi morali mediji slovensko glasbo predvajati tudi v dnevnem času, tj. med šesto in dvaindvajseto uro. Trenutno je zakon napisan tako, da omogoča zlorabe, in nekateri, predvsem komercialni mediji, jih krepko izkoriščajo ter obseg predpisanih kvot dosežejo tako, da slovensko glasbo predvajajo le ponoči. Hkrati želimo z zakonsko določbo zaščititi tudi slovenski jezik, zato določamo, da se v sedemdesetih odstotkih te dnevne kvote predvaja glasba v slovenskem jeziku. Ravno v torek smo zakon po pestri javni razpravi in napornih usklajevanjih dokončno oblikovali in ga poslali v postopke za sprejem na vladi. V predlogu zakona smo upoštevali pripombe, za katere je obstajal neki skupni konsenz. Znova se je namreč izkazalo, da na medijskem področju obstaja zelo veliko različnih ali kar povsem nasprotnih interesov. To je razlog, da večina medijskih zakonov že deset let in več ni bilo spremenjenih. Zdi se mi, da smo dialog z vsemi interesnimi skupinami na tem področju uspeli vzpostaviti, kar je tudi osnova za to, da se jeseni lahko lotimo strategije na medijskem področju, temu pa bo sledila celovita sprememba medijske zakonodaje.«

Izpostavljate pomen slovenskega jezika. Kako zelo ogrožen se vam zdi, da je?

»Slovenski jezik je ogrožen, kar vsakodnevno opažam pri svojem delu. Na sestanku na ministrstvu za izobraževanje so me denimo prepričevali, da bi univerze same odločale, v katerem jeziku bodo predavale svojim študentom. Ko sem obiskala Lanthierijev dvorec v Vipavi, ki smo ga dali v upravljanje novogoriški univerzi, so mi tamkajšnji laboratorij predstavili v angleškem jeziku. Pomislite – ministrici za kulturo v angleščini. Tudi, če pogledamo reklamne panoje okoli nas, vidimo, da so številni napisani le v angleškem jeziku. Tako izgubljamo nacionalno identiteto. Strinjam se z ugotovitvijo Cirila Zlobca, da smo dobili državo, a izgubljamo narodno identiteto.«

Kakšne spremembe zakon prinaša časopisom, denimo Gorenjskemu glasu?

»S spremembami zakona o medijih tokrat ne posegamo v tiskane medije, kar ne pomeni, da je na tem področju vse urejeno. Na splošno v kulturi marsikaj ni urejeno. Že sam položaj novinarjev, saj je še vedno veliko novinarjev prekarnih delavcev. To trenutno urejamo za druga področja kulture z zakonom o uresničevanju javnega interesa v kulturi, in sicer tako, da morajo vsi, ki so financirani iz javnih sredstev, zagotoviti plačila za delo samozaposlenih v kulturi vsaj v višini najnižjega plačnega razreda, ki ga imajo uslužbenci, ki opravljajo istovrstno delo v javnih zavodih. Podatki kažejo, da je v povprečju tovrstnega izkoriščanja umetnikov in kulturnikov s strani javnih zavodov malo, zato tudi finančne posledice teh sprememb ne bodo velike. So pa zato izkoriščanja na področju nevladnih organizacij toliko večja, kar bomo uredili s spremembo krovnega zakona na področju kulture. Zdi se mi prav, da etična drža glede delovnih razmerij pride prav s področja kulture in se nato uveljavi v celotni družbi. Če bomo še naprej dopuščali sužnjelastniške odnose celo pri tistih, ki so financirani z javnimi sredstvi, smo res slaba država.«

Kmalu bo minilo leto dni od vašega imenovanja in v tem času ste v vlogi ministrice sicer pripravili spremembe osmih zakonov na kulturnem področju. Lahko povzamete bistvene spremembe?

»Vseh osem spremenjenih zakonov je že v postopkih za sprejem na vladi in sprememb je kar veliko. Med pomembnejšimi so denimo že omenjene spremembe zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi, ki prinaša tudi spremembe pri usposabljanju članov svetov javnih zavodov, ki bo zdaj bistveno poenostavljeno. Odpravljamo tudi različne administrativne ovire, da bo potrjevanje raznih finančnih načrtov hitrejše. Pomembna zakonska sprememba se nanaša za zakon o Slovenskem filmskem centru; gre za denarna povračila tistim, ki bi snemali pri nas. Tudi številne druge evropske države imajo takšne denarne spodbude, saj snemanje filmov prinaša denar, delovna mesta, usposabljanje naše stroke in ne nazadnje zelo veliko promocijo za državo. V letu 2017 bi za to namenili milijon evrov, povračilo državi v obliki prej navedenih učinkov pa bi bilo zagotovo nekajkrat večje. A tudi tu imamo težave s finančnim ministrstvom, ki postavlja ovire za vsak zakon, ki zahteva neki finančni vložek države. Izjemnega pomena je tudi področje kulturne dediščine, za katero v preteklosti pri nas ni bilo dovolj razumevanja. Hrvaško kulturno ministrstvo je denimo le za ohranjanje kulturne dediščine v tej finančni perspektivi pridobilo 134 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev.«

Koliko pa smo za to počrpali Slovenci?

»Niti evra. In zakaj? Ker je prejšnja vlada sprejela vsebino operativnega programa za leta od 2014 do 2020, po katerem ministrstvo za kulturo ni nosilec nobene prednostne naložbe, kar pomeni, da za svoje projekte lahko le milo prosimo druga ministrstva, ki so nosilci prednostnih naložb. Prav zaradi tega manjka smo pripravili Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. Obravnava obdobje med letoma 2016 in 2020 in je 'težak' 184 milijonov, zajema pa tudi tisto kulturno dediščino in javno infrastrukturo, ki je najbolj ogrožena in bi brez posredovanja in denarnih vložkov propadla. Ko pa dediščina propade, jo izgubimo za vedno.«

Zavzemate se tudi za razvoj kulturnega turizma ...

»V okviru evropskih sredstev želimo od ministrstva za gospodarstvo, pod katerega spada tudi turizem, pet milijonov evrov, da lahko začnemo razvijati kulturni turizem. V številnih državah, denimo v Italiji, celotno področje turizma sodi pod kulturo, saj se zavedajo pomena kulture za turizem in za kako pomemben del dohodkov gre. Kulturni voz, ki je v zadnjih letih zaradi nerazumevanja širšega pomena kulture in zato, ker kultura sama z ozaveščanjem ni opravila svoje vloge, zelo nazadoval, moramo potegniti naprej. Kulturi so mnogi zelo predani, včasih pa se premalo zavedajo pomena ozaveščanja o materinščini, kulturni dediščini in narodni identiteti, s katerim bi morali začeti že v vrtcih. Tovrstne vzgoje je v vrtcih in šolah premalo.«

Kje in kako boste preživeli letošnji dopust?

»Skupaj z družino si bom privoščila nekaj izletov v gore in morje, verjetno pa povsem brez politike ne bo šlo, saj moramo biti ministri dosegljivi tudi med dopustom.«