Izbira dimnikarja bo prosta

Država namerava na področju dimnikarstva vpeljati licenčni sistem, kar pomeni, da bo uporabnik prosto izbiral izvajalca dimnikarskih storitev, enkrat letno pa ga bo lahko tudi zamenjal.

Kranj – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je sredi meseca v javno obravnavo, ki bo potekala do 28. avgusta, posredovalo predlog zakona o dimnikarskih storitvah. Z zakonom želijo zagotoviti javni interes na področju izvajanja dimnikarskih storitev tudi po zaključku sedanje ureditve, ki je v veljavi do 31. decembra. Brez uveljavitve novega sistema dimnikarskih storitev bi bile namreč te s prihodnjim letom prepuščene trgu, a je po mnenju ministrstva potrebna regulacija tega področja tudi v prihodnje.

Licence za vso državo

Po sedanji ureditvi se dimnikarske storitve izvajajo kot obvezna državna gospodarska javna služba, po novem pa na okoljskem ministrstvu predlagajo licenčni sistem, ki prinaša možnost proste izbire izvajalca dimnikarskih storitev. Uporabnik in dimnikarska družba bosta podpisala izjavo o izbiri izvajalca, ki bo pripomogla k večji preglednosti in varnosti obeh, licenco, ki bo veljala za celotno območje države in bo trajna, pa bo dimnikarju podeljeval MOP. Predpisana bo najvišja možna cena storitev, zato bo po mnenju zakonodajalca možnost izbire dimnikarja za uporabnike lahko pomenila manjše stroške zaradi konkurence med ponudniki storitev, ki bo hkrati prispevala k višji ravni kakovosti storitev.

Prednost za dimnikarje v predlaganem licenčnem sistemu je, da ne bodo več omejeni na območja in da bodo dimnikarsko dejavnost ob izpolnjevanju predpisanih pogojev lahko opravljali tudi tisti, ki je do sedaj niso mogli, so prepričani na MOP. Obveznosti dimnikarjev oziroma dimnikarskih družb se od obstoječe ureditve bistveno ne spreminjajo. Še vedno bodo morali izvajati preglede kurilnih naprav v predpisanem obsegu in na predpisan način, izdajati potrdila o opravljenih storitvah, seznanjati uporabnika male kurilne naprave z morebitnimi nepravilnostmi in predlagati odprave ugotovljenih napak, vpisovati male kurilne naprave in storitve v evidenco ter obnavljati dimnikarsko znanje.

Uporabnik dimnikarskih storitev bo moral dimnikarsko družbo prvič izbrati najpozneje do 15. septembra 2017, največ enkrat v letu pa bo smel dimnikarsko službo tudi zamenjati. Zamenjava dimnikarske družbe bo mogoča le od 15. maja do 15. septembra tekočega leta. V podzakonskih predpisih je predvidena tudi sprememba period obveznih storitev pri najsodobnejših kotlih, kakor tudi pri nekaterih drugih.

Dimnikarska stroka prezrta

V Sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki jo vodi kranjski dimnikar Simon Dovrtel, so nezadovoljni, ker bo javna obravnava tako pomembnega zakona potekala zgolj dober mesec dni in v času poletnih počitnic, še manj pa je po njihovem smiselno zakonodajni postopek pričeti samo pet mesecev pred iztekom obstoječe ureditve, še zlasti ker je predpis v pripravi že od oktobra 2013. Kot poudarjajo, so v utemeljitvi predloga zakona zapisana nekatera ključna izhodišča, ki pa v dimnikarski stroki nimajo poznanih relevantnih in legitimnih virov.

Tudi dimnikarska sekcija pri OZS sicer opozarja na nujnost nadaljnje sistemske ureditve javne dimnikarske službe, pri čemer poudarjajo, da dimnikarska stroka kljub večkratnim pisnim in ustnim zagotovilom predstavnikov MOP v pripravo osnutka zakona sploh ni bila vključena. Nove dimnikarske zakonodaje kot celote v tej fazi niti ne morejo komentirati, saj manjkajo še predlogi štirih predvidenih podzakonskih aktov, zato še ni razvidno, v kakšnem obsegu in na kakšen način je sploh predvideno zagotavljanje požarne varnosti, zdravstvene varnosti, varstva okolja, učinkovite rabe energije in kakovosti zraka na tem področju. »Nova zakonodaja mora v korist državljanov in države zagotavljati najmanj to, kar zagotavlja dosedanji sistem. To pa pomeni predvsem, da morajo vse kurilne, dimovodne in tudi prezračevalne naprave biti podvržene dosegljivi in ustrezni sistemski oskrbi ter nadzoru. Pri tem je nujno razmisliti, ali ni v okviru dimnikarske službe mogoče zagotoviti popisa vseh virov energije (toplote in hladu) v stavbah, da se zagotovi evidenca in redno servisiranje vseh porabnikov energije v državi, ne le kurilnih naprav,« pravijo in opozarjajo, da sploh še ni znano, kako ima zakonodajalec namen novo ureditev vpeljati v prakso.

Za mnenje smo povprašali tudi Skupnost občin Slovenije (SOS), v katero je vključena večina gorenjskih občin, kjer pa ta trenutek še ne morejo podati konkretnega stališča, saj je bil zakon šele dan v javno razpravo. »V Skupnosti občin Slovenije predlog zakona šele usklajujemo z občinami članicami in ustreznimi delovnimi telesi SOS,« so pojasnili.