Jakob Alešovec in njegov Brencelj

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (6)

Kako bogati smo Slovenci s kriminalkami? No, nekaj jih imamo, prvo z naslovom Iz sodnijskega življenja pa je napisal Jakob Alešovec, ki se je rodil 24. julija 1842 v Skaručni. Zaslovel je sicer kot humoristični pisatelj, saj je leta 1869 začel izdajati satirično-politični list Brencelj, ki ga je urejal in praktično tudi sam pisal. Izhajal je 17 let, v njem pa je Alešovec nenehno zbadal nemškutarje in nemško politiko na Slovenskem. V tem času je napisal nekaj prijetnih in zabavnih spisov, kot so Jama nad Dobršno, Petelinov Janez, Ne v Ameriko.

Rodil se je v družini revnega bajtarja čevljarja. Ker ni bilo denarja za šolanje, se je začel učiti obrti pri očetu. Zaradi izredne nadarjenosti je dobil podporo nekaterih dobrotnikov, da je lahko obiskoval šolo v Kamniku in Ljubljani. Nekaj časa je bil na učiteljišču, vendar je zaradi pomanjkanja denarja prekinil šolanje in se zaposlil kot domači učitelj pri Miroslavu Vilharju na gradu Kalc. Vilhar, ki je bil znan narodnjak in ljudski pesnik, je vplival na Alešovca predvsem tako, da je začel namesto v nemščini pisati v domačem jeziku. Njegova naslednja služba je bila pri grofu Lanthierju v Vipavi, kjer je urejal knjižnico, potem pa se je preselil v Ljubljano in postal časnikar in pisatelj. Pod vplivom nemške šole je objavljal potopise in ljudske povesti v nemščini in napisal tudi tri ljudske igre, ki so jih uprizorili v nemškem gledališču v Ljubljani.

Od leta 1866 je pisal v slovenščini. Objavljal je ljudske in meščanske povesti, brez velikih umetniških ambicij, pogosto hudomušne.

Za oder je napisal ljudsko igro Eno uro doktor. Najboljša in najbolj znana Alešovčeva pripoved pa je avtobiografska povest Kako sem se jaz likal, ki ji je pisatelj dal podnaslov Povest slovenskega trpina. V povesti na prijeten in duhovit način pripoveduje o svojem razburkanem in trpkem življenju, od otroških let do moške dobe, ko je v starosti 44 let odložil pero.

Umrl je 17. oktobra leta 1901 v Ljubljani.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Podgori pri Gorenji vasi pri Poljanah se je 20. 7. 1932 rodil pisatelj Vladimir Kavčič. V pripovedni prozi osvetljuje vdor nasilja, smrti, ideoloških pritiskov ter etičnih deformacij.

V Križu pri Kamniku se je 23. 7. 1914 rodil vojaški poveljnik in politik Janko Rudolf. Bil je politični komisar Ljubljanske brigade, 18. in 30. divizije ter komandant 18. divizije.

V Tržiču se je 25. 7. 1710 rodil miniaturist Simon Tadej Volbenk Grahovar. V spominski knjigi Dizmove bratovščine je naslikal 198 podob grbov s slikovno ponazorjenimi gesli.

V Domžalah se je 26. 7. 1894 rodil slovenski kipar Peter Loboda.

V Kranju se je 26. 7. 1896 rodil umetnostni kritik in prevajalec Karel Dobida. Bil je ravnatelj Narodne galerije, od leta 1952 do leta 1957 pa tudi Moderne galerije v Ljubljani.

V Kranju se je 26. 7. 1918 rodil politik Franc Emmer. Po začetku druge svetovne vojne je vodil Slovensko narodno gibanje. 4. 12. 1941 ga je kot nevarnega nasprotnika ubila VOS.