Petjakova pesem in glasba v Ljubljani

Novembra lani so v Šmihelu/St. Michael pri Pliberku krstno izvedli kantato K Bogu pred oltar, v kateri je strnjena skladateljska ustvarjalnost koroškega glasbenega samouka, skladatelja, organista in zborovodje Janeza Petjaka, rojenega v Štebnu/St. Stefan pri Globasnici. Idejo za kantato, s katero bi počastila skoraj sedemdeset let trajajočo glasbeno ustvarjanje človeka, ki se razdaja za glasbeno kulturo svojih ljudi in je vodil številne pevske zbore, sta dala Branko Hudl in glasbeni pedagog Edi Oraže. Biografijo Janeza Petjaka pa je napisala etnologinja, kustodinja in muzejska svetovalka Etnografskega muzeja v Ljubljani Polona Sketelj. Pri izvedbi kantate sodeluje blizu sto pevk in pevcev iz Podjune ter godalni orkester, ki jim dirigira Davorin Mori, učitelj na Slovenski glasbeni šoli na Koroškem, ki študira na celovškem Konservatoriju in na Mozarteumu na Dunaju. Po prvi predstavi v Šmihelu so kantato novembra lani izvajali še v Borovljah, v Šentprimožu in v Šentjakobu.

Petjakovo kantato so sredi julija izvedli v cerkvi v Dravljah in nato še na Prevaljah. Milan Krišelj z Visokega, ki se je udeležil njene izvedbe v Dravljah, je zapisal, da je šlo za izjemen glasbeni in pevski dogodek, vendar so predstavniki slovenske države in kulture pri odnosu do Slovencev na Koroškem znova padli na izpitu in pokazali, da so jim Slovenci v zamejstvu in po svetu pogosto le v breme. Draveljske izvedbe kantate so se udeležili ljudje, ki jim slovenska kultura in umetnost zamejskih Slovencev kaj pomenita in ki prijateljujejo z rojaki zunaj Slovenije in vedo, koliko volje in truda je potrebnega, da ostajata tam slovenska beseda in pesem živa.