Največ dela v gostinstvu
Povprečna urna postavka za študentsko delo je na Gorenjskem junija znašala 4,8 evra bruto, kar je slabe pol evra manj od slovenskega povprečja.
Kranj – Poletje mladim prinaša tudi možnost dodatnega zaslužka. V tem času se povpraševanje po počitniškem delu poveča predvsem v gostinstvu, v turističnih središčih pa je več povpraševanja tudi po specifičnih delih, kot so npr. učitelji plavanja, animatorji, turistični vodniki, reševalci iz vode ... Ta dela so tudi med bolje plačanimi, sicer pa je po podatkih E-študentskega servisa povprečna urna postavka na Gorenjskem junija znašala 4,8 evra bruto, slovensko povprečje pa je bilo 5,2 evra bruto.
Na E-študentskem servisu so razložili, da so ta čas za dijake in študente poleg že omenjenih na voljo zelo različna dela: »Ponavadi v času počitnic delajo tudi dijaki, ki se poslužujejo predvsem enostavnih del, npr. pakiranje in deklariranje, dekleta zanimajo dela v administraciji ali delo hostes, fantje pa povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih, saj v kratkem času lahko zaslužijo več oz. se odločajo za dela v proizvodnji. Na voljo pa so tudi zahtevnejša, strokovna dela, kjer prevladuje delo za računalnikom.« Kot ugotavljajo, se je pri njih ponudba počitniških del glede na lansko poletje celo povečala za trinajst odstotkov, opažajo pa, da težje dobijo dijake in študente za delo.
V Agenciji M servis je dijakom in študentom trenutno na voljo 517 različnih del, največ tudi pri njih v gostinstvu. »Dela se v tem času posredujejo zelo hitro, ker je zaradi počitnic povečano povpraševanje po slednjih,« pojasnjujejo. Kot ugotavljajo, se je povprečna urna postavka za počitniško delo povečala z letošnjo določitvijo najnižje zakonsko določene urne postavke. »Vse urne postavke, ki so bile nižje od 4,5 evra bruto oz. 3,8 evra neto, so se povišale. Urne postavke, ki so bile višje od 4,5 evra, pa se bistveno niso spremenile,« so razložili.
Februarja uvedene zakonske spremembe so sicer poleg zvišanja najnižjih urnih postavk vplivale predvsem na zmanjšanje obsega študentskega dela, ugotavljajo v obeh servisih. »Število obračunanih ur se je zmanjšalo za 16 odstotkov. Hujši vpliv spremembe zakonodaje pa je preprečila konjunktura, ki se jo zelo hitro zazna na področju posredovanja začasnih in občasnih del,« so pojasnili v M servisu, kjer zaznavajo še, da se podjetja poslužujejo tudi drugačnih oblik sodelovanja, predvsem prek s. p.
V E-študentskem servisu so v štirih mesecih po sprejetju zakona zabeležili 18-odstotni upad obsega dela, merjeno v urah opravljenega dela. »Dela, ki so imela pred sprejetjem zakona urno postavko nižjo od 4,5 evra, so v veliki meri izginila, kar verjetno pomeni, da so podjetja delovno silo nadomestila z notranjimi resursi oz. si zaradi višjih stroškov tovrstne delovne sile ne morejo več privoščiti. To velja predvsem za dela v proizvodnji, pakiranje, prodajo, polnjenje polic ...« so še razložili.