Sedmi člen je še vedno naša pravica

Čeprav sem na začetku sedemdesetih let hodil še v osnovno šolo, se zelo dobro spominjam gesla »Člen 7 – Naša pravica«. Naši mediji so ga ponavljali iz dneva v dan, namenjen pa je bil podpori Koroškim Slovencem v Avstriji, ki so bili tedaj žrtev koroških nacionalistov. Ti so ponoči na avstrijskem Koroškem odstranjevali dvojezične napise. Posnetki, ki še vedno obstajajo, niso prijetni. Avtomobilske kolone so se v zavetju noči ob glasnem hupanju valile od ene do druge slovenske vasi, za njimi pa so ostajali izruvani napisi. Leta 2006 sta jih v dokumentarcu z dvojezičnim naslovom »Artikel 7 – Unser Recht/Člen 7 – Naša pravica« uporabila umetnostna zgodovinarka Eva Simmler in režiser Thomas Korschil. Film o položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je nastal v koprodukciji RTV Slovenija in avstrijske državne televizije ORF. Najprej so ga v najbolj gledanem terminu predvajali na naši televiziji. Čeprav je ob istem času na drugem kanalu potekal prenos nogometne tekme, so izmerili 14-odstotni delež gledanosti in ocenili, da si ga je ogledalo okoli 90 tisoč gledalcev. Avstrijci so ga premierno pokazali na graškem filmskem festivalu, nato pa še na festivalih v Linzu in Freistadtu, v Sloveniji pa na festivalih v Izoli ter Mariboru. Predvajali so ga celo v dunajskih kinematografih, zataknilo pa se je, ko bi ga morali predvajati še na televiziji ORF. Že tako je bilo najprej njegovo predvajanje predvideno v času, ko je gledanost najslabša, na koncu pa se je vodstvo avstrijske televizije odločilo, da ga umakne s sporeda. Kot vzrok za to odločitev so navedli njegovo neobjektivnost.

Zgodbo o tem filmu je potrebno obnoviti v luči civilnodružbene pobude 122 uglednih podpisnikov, na čelu s Francetom Bučarjem in Ivanom Kristanom, ki so maja v državni zbor vložili poziv za notifikacijo nasledstva avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Avtorji pobude pravijo, da je akt potreben z državnopravnega vidika, saj bo šele s tem uresničena ustavna listina o slovenski samostojnosti in neodvisnosti, Slovenija pa bo v odnosu do Avstrije postala suverena.

Toda naša politika je na tej točki že dolga leta izredno previdna, saj se očitno boji avstrijskih zamer. Še najbolj ostri so v Združeni levici, kjer so med drugim o tem zapisali: »Z razpadom Jugoslavije bi bilo normalno, da vlogo skrbnika za izvajanje 7. člena pogodbe prevzame Slovenija. Svoj hlapčevski odnos do 'zahodnih demokratičnih držav', ki ga javno demonstrira s poslušnim izvajanjem ukazov neoliberalnega kapitala v preobleki bruseljskih zahtev, kaže tudi v tem primeru. Da se ne bi zamerili! Vloga države je, da prevzame odgovornost in zaščiti naše manjšine v Avstriji, in ne le da leporeči in kleči pred tujino.«

Slovencem se pozna, da v zgodovini dolgo nismo imeli svoje države. Še posebej pa to, da smo bili nekoč pod Avstro-Ogrsko. Zanimivo pri tem pa je, da smo zelo poslušni do Avstrije in manj do Madžarske. Verjetno predvsem zato, ker pri slednjih ni bilo kontinuitete kapitalizem, ki nam je zdaj postal taka svetinja.