Vročina še ne bo popustila

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / torek, 21. julij 2015 / 10:58

Toplotna obremenitev se bo zaradi nadaljevanja vročinskega vala v prihodnjih dneh še stopnjevala. Najvišje dnevne temperature bodo večinoma presegale 35 stopinj Celzija, opozarjajo pri republiški agenciji za okolje.

Kranj – Pri agenciji za okolje so zaradi velike toplotne obremenitve za celotno državo razglasili oranžno stopnjo vremenske ogroženosti, ki bo veljala še vse do četrtka. V četrtek bo vročina predvidoma dosegla nov vrhunec, ko bodo temperature ponekod lahko dosegle kar 38 stopinj Celzija. Manjše osvežitve z nevihtami se po napovedih vremenoslovcev obetajo šele konec tedna.

Na agenciji za okolje v teh dneh opozarjajo tudi na visoke koncentracije ozona, ki predvsem na Primorskem lahko presežejo opozorilno urno vrednost 180 µg/m3. Zato na agenciji svetujejo, da prostore zračimo v jutranjih urah in delu dopoldneva, popoldne pa se zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona nižje. Koncentracije ozona so v dnevu najvišje med 12. in 17. uro, na Primorskem in ob obali med 12. in 19. uro. Izogibati se je treba fizičnim aktivnostim na prostem, saj so poleti tudi v hribih koncentracije ozona visoke. »Aktivnosti na prostem izvajamo v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona nižje,« še svetujejo pri agenciji za okolje.

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti za občutljivejše skupine prebivalstva, opozarjajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Vročina najbolj prizadene starejše in otroke, bolnike, osebe s socialno-ekonomskimi problemi in osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja, med katerimi so tudi delavci, ki delajo na prostem, in prebivalci mest. Med najpogostejšimi težavami, ki so posledica daljšega obdobja vročine, na NIJZ navajajo kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti in vročinsko kap. To lahko preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto tako, da zmanjšamo izpostavljenost vročini. Umakniti se je treba v senco ali v hladnejše prostore, fizično aktivnost na prostem pa omejiti na jutranje in večerne ure. Na NIJZ priporočajo še uživanje bolj lahke hrane v manjših obrokih in izbiro lahkih in zračnih oblačil. Zelo pomembno je tudi uživati zadostne količine tekočin. Priporočajo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode – primerna temperatura je temperatura vode iz pipe. Odsvetujejo uživanje pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, saj te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Piti je treba tudi, če nismo žejni.

V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno v senco ali hladen prostor, svetujejo pri NIJZ. V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Posvet z zdravnikom priporočajo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo. Poskrbeti je treba za zaščito pred soncem. V času njegove največje moči, to je od 10. do 16. ure, se umaknemo v senco in se zaščitimo s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo z dovolj visokim sončnim zaščitnim faktorjem. Ker se v vročini hrana hitreje pokvari, je treba biti pozoren tudi na kakovost hrane, ki jo uživamo, in pravilno ravnanje s hrano.