Ob napadu lubadarja se splača hitro ukrepati

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 20. julij 2015 / 11:22

Velike količine v lanskih ujmah poškodovanih in oslabelih iglavcev in letošnje daljše obdobje toplega in suhega vremena so »ustvarili« idealne pogoje za pretirano razmnožitev podlubnikov, še zlasti smrekovega lubadarja. V drugi polovici junija je zato v gorenjskih gozdovih močno poraslo število odkritih žarišč, kar je slaba napoved za julij in avgust, ki sta za razmah lubadarja najbolj kritična meseca. Gozdovom na kranjskem gozdnogospodarskem območju grozi doslej največji napad lubadarja v zadnjih sedemdesetih letih, po oceni kranjske območne enote zavoda za gozdove naj bi prizadel okrog sto tisoč kubičnih metrov iglavcev. Na Zgornjem Gorenjskem rekorda izpred petih let, ko so zaradi lubadarja posekali 91 tisoč kubičnih metrov dreves, letos ne bodo presegli, a kljub temu je napoved visoka – 60 tisoč kubičnih metrov »lubadark«.

Kaj v takšnih razmerah svetovati lastnikom gozdov? Tisti, ki so od gozdov življenjsko odvisni, dobro vedo, da se jih splača redno pregledovati in da se v primeru odkritih žarišč lubadarja splača tudi hitro ukrepati. Poznam starejšega, zelo skrbnega lastnika večje gozdne posesti, ki vsako nedeljsko dopoldne izkoristi za sprehod po enem od svojih gozdov: ne toliko zaradi potrebe po gibanju (tega ima že med tednom dovolj) kot zato, da pregleda gozdove – so se kje pojavile »sušice«, je morda divjad naredila škodo, je čas zabrisal mejne oznake ... Ko ob tem prebiram aktualno gozdarsko statistiko, sem neprijetno presenečen: po podatkih zavoda za gozdove za obdobje 2012–2015 kar 90 odstotkov od lubadarja napadenih iglavcev v gorenjskih gozdovih odkrijejo gozdarji, in ne lastniki gozdov. A kdorkoli jih že odkrije – lastniki ali gozdarji, ekonomska logika veleva, da se ob pojavu lubadarja splača hitro ukrepati ter »lubadarke« čimprej posekati in jih odpeljati iz gozda. Lubadar namreč povzroči tudi ekonomsko (cenovno) razvrednotenje lesa – kolikšno je to, je odvisno od hitrosti ukrepanja. Pri hitrem ukrepanju hlodovina še ne izgubi na ceni, pri počasnem že pomodri in izgubi skoraj tretjino vrednosti, pri prepoznem pa hlodovina razpoka in je vredna tri petine manj kot zdrav les. Pri »kubiku« smrekove hlodovine to lahko pomeni tudi 53 evrov razlike pri ceni. Po ugotovitvah zavoda za gozdove le petina lastnikov ob napadu lubadarja ukrepa hitro in poseka iglavce še v času, ko ne izgubijo na ekonomski vrednosti in ceni, večina, to je približno tri petine lastnikov, ukrepa počasno, ena petina pa prepozno.