Ivan Sivec o vpisu Avsenikov

Lili Milojevič iz Galerije Avsenik in Brigita Avsenik, Slavkova žena, sta se po njunih besedah dve leti trudili, da bi bil ta vpis narejen. Kot vem, sta se res zelo potrudili in posredovali mag. Adeli Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki je vpis želela speljati do konca, ogromno podatkov, več strani. V zaključni fazi sta prosili še mene kot človeka, ki je magistriral iz Avsenikovega fenomena, da jima pomagam, oziroma da se osebno oglasim pri gospe Puklovi in njuni obsežni prijavi dodam še nekaj strokovnih dodatkov. V Slovenskem etnografskem muzeju sem bil trikrat. Prvič gospe Puklove nisem našel, drugič sem pri njej sedel tri ure in je vpričo mene dopolnila vse potrebne obrazce in druge papirje. Tretjič pa sem šel čez pol leta preverit, če je zadeva urejena, pa je nisem dobil, ker je bila na bolniški. Ob drugem obisku mi je zagotovila, da je vse dokončno pripravljeno za vpis in da je samo stvar postopka, ki bo trajal mesec ali dva. Enako je morala obvestiti tudi gospe Milojevič in Avsenik, kajti onidve sta se mi po kakih treh tednih po mojem obisku zahvalili za sodelovanje, rekoč, da je zadeva dokončno urejena. Tudi sam sem se oddahnil in verjel vsem trem osebam. Očitno pa prijava iz leta 2012 ni bila speljana do konca. Skrajni čas je, da se po treh letih to uredi. Podpiram tudi lajnarje, da se tudi njim prizna zaželeno.

Ivan Sivec, Mengeš