Ko obkrožiš »ne«, a to pomeni »da«

Besedilo: Marko Jenšterle
Kategorija: GG Plus / petek, 10. julij 2015 / 11:45

Že jutri bom v Grčiji lahko videl posledice nedeljskega referenduma, na katerem je samo 38 odstotkov Grkov na referendumsko vprašanje odgovorilo z »ne«. Vprašanje se je namreč glasilo: »Ali naj bo sprejet načrt dogovora, ki so ga predložile Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad na evroskupini 25. junija 2015 in je sestavljen iz dveh delov, ki sestavljata njihov enoten predlog?« Ne, to ni pomota. Grki v manjšini so na vprašanje res odgovorili z »ne«. Beseda »ne« v grščini namreč pomeni »da« in tistih, ki so bili na strani evropskih pogajalcev, je bilo torej precej manj od tistih, ki so podprli grško vlado pod vodstvom Aleksisa Ciprasa.

Po informacijah, ki jih dobivam neposredno z grškega otoka Samosa, na katerem bom v kratkem lahko na svoji koži občutil grško krizo, je v Grčiji življenje povsem normalno. Ampak to je informacija z otoka, znano pa je, da jo v krizah najbolje odnesejo ravno v takšnih skupnostih. Leta 2006 smo v Venezueli opazovali volitve na njihovem osamljenem polotoku Paraguana. Vodstvo misije nas je pred odhodom tja pripravljalo tudi na možnost evakuacije, če bi slučajno prišlo do kakšnega vojaškega udara ali česa podobnega, domačini na polotoku pa so nas nato postavili na realna tla in povedali, da so prevrati stvar glavnega mesta Caracasa. Preden do njih pride informacija o takšnem udaru, se zadeve v glavnem že umirijo. Podobno je na grških otokih, kjer še velja solidarnost med prebivalci, predvsem pa se v tem času ukvarjajo s pripravami na vrhunec turistične sezone. Spomnimo se samo odličnega italijanskega filma Mediterraneo, ki govori ravno o tem, kako zelo prilagodljivi so otoški prebivalci in kako duhovito znajo preživeti okupatorske zasedbe. Na celini je seveda drugače in še posebej v samih Atenah, kjer je zbran vrh grške politike in kjer je tudi center njihovega sedanjega teatra. Ne pozabimo tega, da evropska civilizacija temelji ravno na grški zapuščini in da so nam Grki izumili gledališče pa tudi demokracijo. Zato je še posebej perverzno, če se nekateri zdaj zmrdujejo nad njihovim referendumom in predvsem nad njegovimi rezultati. Referenduma se je navsezadnje udeležilo zavidljivih 62,5 odstotka volilnih upravičencev.

Grki so z referendumom predvsem postavili ogledalo Evropi našega časa. Tisti Evropi, ki se je rodila zato, da bi Združenim državam Amerike dokazala, da je tudi na starem kontinentu mogoče postaviti podobno združbo različnih držav z enotno denarno valuto in pri tem še naprej braniti temelje naše družbe, ki se bistveno razlikujejo od ameriških. V prvi vrsti gre tu za solidarnost, pa tudi za kulturno raznolikost. Evropa je doslej vendarle še branila nekatere delavske pravice, kulturno raznolikost pa dokazovala recimo s tem, da imamo na svojem kontinentu kar 23 enakopravnih jezikov in med njimi je tudi slovenščina. Slovencem, z bogatimi izkušnjami iz časov Jugoslavije, zato grško-evropski spopad ne more biti tuj. S svojimi izkušnjami in iznajdljivostjo bi morali znati tudi v tem primeru dobro preživeti.