Mladi zadovoljni sami s sabo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / četrtek, 9. julij 2015 / 10:43

Po podatkih iz zadnje raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju so slovenski mladostniki zadovoljni s svojim življenjem in dobro ocenjujejo svoje zdravje.

V omenjeni raziskavi, ki jo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvaja od leta 2002, je Slovenija doslej sodelovala štirikrat. Kot so poudarili pri NIJZ, so namreč zdravi otroci in mladostniki osnova za prihodnje zdrave odrasle, zato je spremljanje njihovega zdravja ter vlaganje v njihovo zdravje in razvoj ena ključnih nalog vsake družbe. Cilj raziskave je tako izboljšati zdravje in dobro počutje med mladostniki, ki so z vidika zdravja ranljiva skupina, čeprav so navadno bolj zdravi kot odrasli, njihove zdravstvene težave pa so v glavnem povezane z značilnostmi rasti in razvoja, načinom življenja in s širšimi družbenimi dogajanji, so razložili pri NIJZ.

»Najnovejši podatki za Slovenijo iz raziskave leta 2014, ki je zajela skoraj pet tisoč 11-, 13- in 15-letnikov, kažejo, da je večina mladostnikov (88 odstotkov) zadovoljna z življenjem in dobro ocenjuje svoje zdravje (89 odstotkov). Ocena zdravja in zadovoljstva z življenjem se s starostjo pomembno poslabšuje, pomembne razlike pa so tudi med spoloma – dekleta namreč slabše ocenjujejo svoje zdravje in so manj zadovoljne z življenjem kot fantje,« je pojasnila nacionalna koordinatorica raziskave doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ. Čeprav se v obdobju od 2002 do 2014 kaže trend naraščanja zadovoljstva z življenjem in izboljšanja ocene zdravja pri mladostnikih, pa obenem ugotavljajo, da se je v tem obdobju pomembno zvišal delež mladostnikov, ki poročajo o pojavljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov več kot enkrat tedensko.

O pojavljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov izmed osmih, med katerimi so glavobol, bolečine v želodcu, bolečine v hrbtu, občutje, da si na tleh, razdražljivost, nervoza, nespečnost, omotica oziroma vrtoglavica, več kot enkrat tedensko je v letu 2014 poročala več kot četrtina vseh mladostnikov, pri čemer so ti deleži pomembno višji pri dekletih (37 odstotkov) kot pri fantih (19 odstotkov). Najpogostejši psihosomatski simptomi so nespečnost, nervoza in razdražljivost. »Kadar ljudje v stresnih situacijah ne znajo ali ne zmorejo izraziti svojih čustev ali stisk, jih zanikajo ali potlačijo, se lahko to odrazi na telesnem področju, in sicer v obliki različnih psihosomatskih simptomov, ki lahko čez čas prerastejo v psihosomatske bolezni, zato je pomembno mlade učiti zavedanja, priznavanja in izražanja čustev, stisk in težav,« je razložila Helena Jeriček Klanšček.

Raziskava je med drugim pokazala, da se mladostniki o stvareh, ki jih resnično težijo, lažje pogovarjajo z mamo (85 odstotkov) kot z očeti (67 odstotkov). Izkazalo se je tudi, da večina mladostnikov (81 odstotkov) ni dovolj telesno dejavnih, od leta do 2002 do 2014 pa se je delež še zmanjšal. Le 39 odstotkov mladostnikov vsak dan uživa sadje, 27 odstotkov pa zelenjavo. Vsaj enkrat tedensko kadi 13 odstotkov 15-letnikov, alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko pije 14 odstotkov 15-letnikov, kar 22 odstotkov 15-letnikov pa je že kdaj uporabilo konopljo.