
Bogat festivalski krožnik
Na letošnjem 33. Festivalu Radovljica se bo med 8. in 23. avgustom zvrstilo deset koncertnih večerov z glasbo od 8. do 19. stoletja.
Radovljica – Da si na festivalski krožnik vedno naloži preveč, je v duhovitem tonu na predstavitvi programa 33. Festivala Radovljica povedal zadnjih devet let njegov nepogrešljivi umetniški vodja Domen Marinčič: »Običajno me je strah, da bo program festivala preveč prazen, prav vsako leto pa se ob koncu pokaže, kako bogat in raznolik bo ta naš festivalski krožnik.« Na desetih koncertnih večerih bodo nastopili glasbeniki iz Argentine, Avstrije, Češke, Francije, Italije, Irske, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Slovenije, Švice, Velike Britanije in ZDA, izvajali pa bodo glasbo glasbo od 8. do 19. stoletja, ljudsko glasbo in najnovejše rekonstrukcije antičnih, srednjeveških in renesančnih glasbenih tradicij.
»Koncerti bodo v Radovljiški graščini, cerkvi svetega Petra in v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem, saj je vsaj eno prizorišče izven Radovljice pogoj pri prijavi na razpis na Ministrstvu za kulturo, taka pa je tudi naša dolgoletna tradicija. Lani smo na razpisu od sto možnih prejeli kar 99 točk in imamo nekako zagotovljeno financiranje do leta 2017,« je povedala dobra duša festivala, predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica, Marija Kolar. Medtem ko z ministrstva za organizacijo festivala pridobijo okrog dvajset tisoč evrov, jih Občina Radovljica nameni kar 36 tisoč. »Festival vsako leto vztrajno raste, zanimanje je veliko, hkrati pa velja dodati, da gre za eno naših najodmevnejših prireditev. Vesel sem, da tako Kolarjeva kot Marinič vztrajata, saj si brez njiju festivala preprosto ne bi mogli predstavljati,« je vsako leto znova prvi na festivalski strani župan Ciril Globočnik.
»Letošnji festivalski program mogoče zajema nekoliko več vokalne glasbe, kakšnega violinista več kot običajno, a so pristopi izvajalcev k stari glasbi zelo različni,« poudarja Marinčič in dodaja, da gre za zelo raznoliko glasbo, seveda s poudarkom na stari glasbi kot tudi tisti nekoliko mlajšega nastanka. Tako je letos v programu tudi nekaj tradicionalne ljudske glasbe, predstavila pa jo bo slovenska skupina Volk folk iz ilirskobistriškega. Sicer pa bomo slišali tudi rekonstrukcije glasbe starejših repertoarjev, srednjeveške in renesančne, celo antične glasbe.
Najbolj znano ime festivala je argentinska sopranistka María Cristina Kiehr, ki sodi med najuglednejše izvajalke baročne glasbe na svetu, sicer pa se bo festival 8. avgusta začel z nastopom mednarodne osemčlanske vokalno-instrumentalne zasedbe Ensemble Phoenix Munich in sporedom redko izvajane severnoameriške glasbe 18. in 19. stoletja. Pozabljen repertoar 13. stoletja bodo izvajali trije tenoristi iz Velike Britanije: John Potter, Christopher O'Gorman in Rogers Covey-Crump. Zanimiv bo sestav Le Miroir de Musique, ki se posveča rekonstruiranju pevske recitacije od Homerjeve Iliade do Polizianove Pripovedi o Orfeju. Pa lutnjist Michał Gondko s poljsko glasbo za renesančno lutnjo ...
V okviru festivala bosta tudi delavnici za pevce in vokalne ansamble in tečaj za kljunasto flavto. Delavnici bosta pri Marii Cristini Kiehr oziroma s tremi tenoristi, mojstrski tečaj pa z Matejo Bajt.