Nežna in omamna sivka

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 24. junij 2015 / 10:28

Glasovi popotniki so se na deževni torek podali v Ajdovščino, natančneje v Lokavec, kjer sta jim zakonca Šušterič predstavila sivko. Videli so še Vipavo, ogledali pa so si tudi kapucinski samostan svetega Frančiška v Vipavskem Križu.

Urška in Sebastijan Šušterič sta Glasove popotnike sprejela v svoji Vili Lavanda, kjer je Urška prisotnim podrobno predstavila, kako se izdeluje milo. Poudarila je tudi, na kaj je treba biti pozoren, da je pomembno upoštevanje varnosti in da je treba kljub številnim receptom, ki jih najdemo na spletnih straneh, uporabiti točno določeno količino tega in onega, pa tudi vrstni red dodajanja sestavin mora biti pravilen, saj drugače milo ne uspe.

Glasovci so spremljali postopek hladne izdelave mila, kar pomeni, da milo potrebuje dan v kalupu, da se strdi, potem pa še en mesec zori, preden je uporabno. Njegova življenjska doba pa je dve leti.

Urška je veliko povedala tudi o sivki in o posebni divji sivki, ki raste nekje pod Nanosom ter jo uporabljajo tudi za čaje in sokove. Sebastijan pa nam je pokazal njivi, kjer bodo želi čez slabih štirinajst dni, in potrpežljivo odgovarjal na vsa zastavljena vprašanja.

Za simpatičen zaključek obiska Vile Lavanda v Lokavcu pa je poskrbel še zvok gongov, ki je obiskovalce sprostil in pripravil na obisk Vipavskega Križa, ki ga poznajo tudi po kapucinskem samostanu, v katerem je živel tudi pridigar Janez Svetokriški.

Vedrana Tomažič je izletnike z besedo popeljala skozi zgodovino samostana, jim predstavila prostore in način življenja bratov kapucinov, eno največjih in najlepših slik baročnega časa v Sloveniji, predvsem pa so izvedeli, da je imel samostan izjemno bogato in še danes pomembno srednjeveško knjižnico, ki je imela na začetku 25 tisoč knjig. Med njimi je tudi literatura svetovnega pomena. Najdragocenejše delo, ki ga hrani samostan, je rokopisni kodeks – molitvenik iz 15. stoletja, pisan v gotski minuskuli in okrašen z bogatimi inicialkami in iluminacijami. Veliko škodo pa je utrpela knjižnica okoli leta 1917, ker so knjige bratje v strahu pred soško fronto selili v Krško, tako da se je ohranila le slaba desetina prvotnega knjižnega fonda.

Po obisku samostana se je prileglo kosilo na izletniški kmetiji Rehar v Ložah, kjer so znani po vinu zelen, za konec pa so izletniki obiskali še TIC Vipava in si ogledali zanimiv izvir reke Vipave.