Dlje ostanejo otroci

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / torek, 23. junij 2015 / 10:07

Ko se rodi otrok s posebnimi potrebami, se starši znajdejo v negotovem položaju, ker ni skupne institucije, ki bi se ukvarjala z njimi.

Škofja Loka – O tej in drugih dilemah so spregovorili na okrogli mizi o pravicah otrok s posebnimi potrebami v Škofji Loki. Pobudnica posveta Jožica Vavpotič Srakar iz stranke SMC je povabila poslanca državnega zbora Jasno Murgelj in Branka Zormana ter predstavnike zdravstva, šolstva in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami. Poslanka Jasna Murgelj, tudi sama mamica otroka s posebnimi potrebami, je pred leti napisala knjigo Vodnik po pravicah otrok s posebnimi potrebami, danes pa v državnem zboru aktivno deluje pri pripravi zakona o zgodnji obravnavi teh otrok. S temi otroki se ukvarjajo tri ministrstva (zdravstveno, šolsko in ministrstvo za delo), starši pa bi si želeli celovite multidisciplinarne obravnave v sodelovanju vseh, ki to problematiko živijo. Branko Zorman je dejal, da je v državnem zboru ustanovljena posebna delovna skupina za to tematiko, in pričakuje aktivne pobude staršev in drugih, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami.

Med konkretnimi rešitvami so govorniki omenjali dodatnega fizioterapevta, ki bi bil dodeljen sedanjemu razvojnemu timu v zdravstvu. Otrok bi moral ob interdisciplinarni zgodnji obravnavi takoj dobiti koordinatorja pomoči, ki bi svetoval družini, določeno pa bi bilo tudi, kaj vse ta otrok potrebuje. Populacija otrok s posebnimi potrebami močno narašča, smo slišali od pediatrinje Andreje Kovač, vodje razvojne ambulante na Gorenjskem. Še leta 1993 so na Gorenjskem obravnavali 70 otrok, danes gre skozi razvojno ambulanto vsak četrti novorojenček, 12 odstotkov jih je vključenih v terapijo, tri odstotke je težjih motenj v razvoju. Da je populacija vedno težja, pritrjuje tudi Marjeta Šmid, ravnateljica šole Jela Janežiča, kjer veliko sodelujejo z zdravniki, primanjkuje pa sodelovanja s psihologi in pedopsihiatri. Pomanjkanje strokovnjakov je tudi sicer velika težava, meni Filip Mohorič iz društva Sožitje. Varstveno delovni center v Škofji Loki ima zelo lepe prostore, nima pa možnosti za zaposlitev strokovnjakov, ki bi se ukvarjali z že odraslimi ljudmi s posebnimi potrebami. Tako je denimo pri petsto absolventih šol s prilagojenim programom vrsta mladih, ki doma čakajo na možnost vključitve v VDC. Jožica Vavpotič Srakar je omenila ljubljansko restavracijo Druga violina in tamkajšnji hostel: tudi v Škofji Loki bi za zaposlitev ljudi s posebnimi potrebami lahko nastalo kaj podobnega. Slišali smo tudi, da se skrb za ljudi s posebnimi potrebami ne bi smela končati, ko ti dopolnijo 18 let. Veliko otrok s posebnimi potrebami je integriranih v redne vrtce in šole, dobijo spremljevalca. Za vse pa vključenost ni primerna in potrebujejo vrtce in šole, kjer lahko dobijo vse potrebne terapije. To je nujno za razbremenitev staršev, ki jih sicer vozijo z ene obravnave na drugo. Beseda je bila tudi o razvojnem vrtcu v Škofji Loki, kjer ne morejo vključiti vseh čakajočih otrok, zato od občine terjajo rešitev teh težav.