Za človečnost do beguncev

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / torek, 23. junij 2015 / 13:39

V petek, dan pred svetovnim dnevom beguncev, je na Jesenicah potekala konferenca z naslovom Evropska migracijska politika in večkulturno sobivanje, ki jo je pripravila Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Jesenice – Kot je dejal vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Klemen Žumer, se Evropa sooča z eno najhujših begunskih kriz po drugi svetovni vojni, na milijone beguncev čaka na vstop v Evropsko unijo, države članice pa so pod vse večjim pritiskom odločanja o usodi migrantov. "Naša politična, moralna in predvsem človeška dolžnost je, da tem ljudem v hudih stiskah pomagamo," je poudaril Žumer, a se obenem vprašal, kakšen je pravi način pomoči tako zanje kot za nas. Ali številčnost beguncev lahko ogrozi način njihove integracije, na drugi pa naš način življenja? Kaj njihov prihod pomeni za vsakdanje življenje v EU, celo za varnost? Kakšno je stališče Slovenije do problematike beguncev?

V razpravi je evropska poslanka Tanja Fajon menila, da Evropa glede azilne in migracijske politike doslej ni naredila dovolj. "Evropa je na resni preizkušnji, morala se bo sporazumeti o pomoči beguncem, sicer bo pokopala svoje lastne vrednote, kot so dostojanstvo človeka in človekove pravice," je poudarila. Pomembno je, da begunci ne predstavljajo varnostnega tveganja, ampak priložnost tako za njih kot za nas, če bomo znali oblikovati pametno integracijsko politiko, je dejala.

Nina Gregori z ministrstva za notranje zadeve je dejala, da bi bilo sicer najbolj enostavno odpreti meje, a je to glede na to, kakšna je Evropa in kaj pričakujejo njeni državljani, nemogoče. Po mnenju Gregorijeve moramo govoriti tako o solidarnosti do beguncev kot o odgovornosti, da jih sprejmemo le toliko, da bomo za njih lahko poskrbeli in jim bomo lahko nudili raven pravic, ki si jih zaslužijo.

Žiga Mahnič, poslanec državnega zbora in član Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, je izpostavil varnostni vidik, zlasti upoštevajoč informacije, ki jih imajo slovenske obveščevalne in varnostne službe.

"V Evropi se soočamo z veliko krizo, a ne migracij, ampak migracijske politike!" je bila kritična Barbara Beznec, urednica Časopisa za kritiko znanosti. Podobno je menila Metka Naglič z Amnesty International, ki je opozorila na sramotno brezbrižnost mednarodne skupnosti in izogibanje držav Evropske unije odgovornosti. Franci Zlatar s Slovenske filantropije je menil, da je govoriti o varnostnih vprašanjih žalosten, celo sramoten odziv Slovenije na situacijo. "Če bi vsaka slovenska občina sprejela dva do tri begunce, bi bili vsi dobro vključeni in integrirani," je povzel mnenje enega od migrantov, Ibrahima, ki se je tudi udeležil konference.

Konferenco so na Jesenicah pripravili zato, ker so znane kot eno bolj večkulturnih mest. "Želimo pokazati, kako se s priseljenci lahko ustvari sožitje, ki bogati obe strani," je dejal Klemen Žumer. O večkulturnem sobivanju na Jesenicah so spregovorili župan Tomaž Tom Mencinger, direktorica društva Up Jesenice Faila Pašić Bišić, direktorica Ljudske univerze Jesenice Maja Radinovič Hajdič in ravnateljica Srednje šole Jesenice Andreja Vehar Jerman, sodelovala pa sta tudi direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak in tajnik Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji Navzet Porić, ki je dejal, da je tudi sam imigrant, saj se je leta 1988 priselil v Slovenijo, na Jesenice, kjer je začel obiskovati peti razred osnovne šole. Porić je izpostavil pozitiven odnos lokalne skupnosti in župana Jesenic do Bošnjakov oziroma muslimanov, ki živijo v občini.