Veliko vlagajo v urejenost planin in objektov

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 20. junij 2015 / 11:56

Bohinjske agrarne skupnosti veliko vlagajo v izboljšanje planinske paše, oskrbe z vodo in električno energijo, urejenost sirarn in dostopnosti. Letos se bo na planinah paslo čez devetsto glav živine.

Srednja vas v Bohinju – Večina od štiriindvajsetih še »živih« bohinjskih planin, na katerih čez poletje pasejo živino, je »oživela« že prvo junijsko soboto, ta konec tedna bodo odgnali živino na planini Vogel in Dedno polje, prihodnji teden pa še na Krstenico in Velo polje. »Skupno se bo letos na planinah paslo čez devetsto glav živine, od tega okrog šeststo goved, petindvajset konj, ostalo je drobnica. Število se zadnja leta kaj dosti ne spreminja, spremembe so le pri vrstah živine, letos je tako več krav in brejih telic, kar je odvisno od načrtovanja telitev. Vsa živina je iz Bohinja, le okrog 120 glav drobnice je od drugod,« je povedal kmetijski svetovalec Dušan Jović in dodal, da se bo letos na planinah paslo 270 krav, od tega sto molznic, ki jih bodo molzli in njihovo mleko predelovali v mlečne izdelke: sir, skuto, maslo, kislo mleko, jogurt, mohant ... Sirarne so na planinah Vogel, Krstenica, Laz, Velo polje, Konjščica, Uskovnica, Zajamniki in Zajavornik. S planine Goreljek večino mleka vozijo v dolino, del pa ga predelajo tudi na planini.

Planinsko mleko je bolje plačano

Agrarne skupnosti so zadnja leta veliko vlagale v obnovo sirarn, pri tem jim je izdatno pomagala bohinjska občina, nekaj pa so pridobile tudi državnih oz. evropskih sredstev. Agrarna skupnost Bohinjska Češnjica naj bi tako še letos na Zajamnikih dokončala obnovo objekta s sirarskim in stanovanjskim delom, načrtuje pa tudi obnovo vaške sirarne in ureditev trgovinice v Bohinjski Češnjici. »Obnova je pomembna za to, da bi tudi manjše kmetije še naprej oddajale mleko in da bi si za oddano mleko lahko zagotovile boljše plačilo,« je dejal Jović in dodal, da kmetje za mleko, namolzeno na planini, dobijo 50 centov za liter, medtem ko ga mlekarne plačujejo po ceni od 25 do 30 centov. V načrtu je tudi dozidava sirarne na Voglu, vendar je to odvisno od prostorskega načrta, ki pa ga država še vedno ni pripravila. Odkar so v Bohinju uvedli t. i. sirarsko pot, ki povezuje sirarne v dolini in na planinah, se je obisk planin povečal, pot pa so razširili že tudi v kranjskogorsko in gorjansko občino.

Bo na planinah primanjkovalo vode?

Agrarne skupnosti vlagajo denar tudi v izboljšanje paše, oskrbe s pitno vodo in z električno energijo ter v dostopnost planin. »Če letos med pašno sezono ne bo rednih padavin, bo na planinah, ki nimajo svojih vodnih virov, primanjkovalo vode za napajanje živine. Kali so prazne ali je v njih zelo malo vode, zalog snega pa tudi ni več veliko,« je dejal Jović in dodal, da so v suši najbolj na udaru planine Ovčarija, Suha, Polana, za Liscem in Pečana. Na Konjščici so lani uredili novo zajetje in vodovod, na Suhi so naredili nove kali, na Zajavorniku so si zagotovili elektriko iz sončne energije, na planini Laz so maja zaključili urejanje vodovoda in obnovo dovozno pot s Planine pri Jezeru ... »Na planine Velo polje, Suha, Viševnik, Ovčarija, Polana, za Liscem in Osredki ni možna dostava tovora s traktorjem, oskrbujejo jih s pomočjo konj in helikopterjev, želja pa je, da bi uredili vsaj pot od Stareč ravni do Suhe, ki bi jo speljali po obstoječi poti in osemsto metrov po novi trasi. Za novi del poti, ki bi potekal po prvem območju Triglavskega narodnega parka in po varovalnem gozdu, z okoljevarstveniki še nismo našli skupnega jezika. Problem nastane, ko je s planine treba spraviti v dolino poginulo ali poškodovano žival,« je dejal Jovič in poudaril, da je medved na bohinjskih planinah stalno prisoten. Posledice že občutijo, na Ravharski planini, kjer je lani medved trikrat preganjal konje, jih letos ni več na paši.