Telekom: vrata še odprta

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 19. junij 2015 / 09:58

Slovenski državni holding je zavrnil dodatne pogoje Cinvena za nakup Telekoma Slovenije, vendar so se s potencialnim kupcem še pripravljeni pogajati.

Prodaja Telekoma na čakanju

Slovenski državni holding se je odločil, da ne sprejme dodatnih pogojev za nakup večinskega deleža Telekoma Slovenije, ki jih je k osnovni zavezujoči ponudbi z 20. maja naknadno postavil potencialni kupec, britanski sklad Cinven. »SDH ocenjuje, da bi takšni dodatni pogoji za konzorcij prodajalcev predstavljali preveliko tveganje in bi lahko neutemeljeno pripeljali do znižanja kupnine,« so odgovorili in dodali, da so še vedno pripravljeni zaključiti transakcijo pod majskimi pogoji. V Cinvenu so odgovorili, da predloga SDH zaradi odprtih vprašanj, povezanih s transakcijo v Makedoniji, ne morejo sprejeti, da pa so še vedno zainteresirani za nakup Telekoma Slovenije in so pripravljeni v prihodnjih tednih, ko bo več jasnosti glede transakcije v Makedoniji, ponovno oceniti položaj. »Vrata za prodajo so še vedno odprta, zato bo treba doseči dogovor, ki bo za nas sprejemljiv,« je pristavil finančni minister Dušan Mramor. Dodatni pogoji Cinvena se nanašajo na prodajo makedonske hčerinske družbe TS One oziroma njeno združitev z Vipom v lasti Telekoma Austrie.

Deset otrok umrlo zaradi napak

Ta teden je v javnost pricurljala vsebina vmesnega poročila mednarodnega nadzora nad programom otroške srčne kirurgije v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki naj bi razkrilo, da je v času trajanja programa umrlo 33 otrok, vsaj tretjino smrti pa bi lahko pripisali t. i. strokovnim napakam. Andrej Možina, predsednik zdravniške zbornice, ki je nadzor naročila, je pojasnil, da poročila še niso prejeli, ga pa pričakujejo v nekaj dneh. S podobnimi podatki je bil v preteklosti že seznanjen, prav zato pa je ministrstvo za zdravje tudi zahtevalo strokovni nadzor. »Pomembno je vedeti, da je področje otroške kardiovaskularne kirurgije eno najzahtevnejših področij kirurgije. Gre za inovativno kirurgijo. Otrokom, ki še včeraj niso imeli možnosti preživetja, medicina daje neko možnost in v nekaterih primerih, pri nekaterih obolenjih, razvojnih anomalijah srca je umrljivost zelo visoka tudi ob pogojih, da to delo opravljajo najbolj izkušeni kirurgi na svetu,« je dodal. David Mišali, izraelski kirurg, ki je v preteklosti vodil program otroške srčne kirurgije pri nas, je za TV Slovenija dejal, da so opravili skoraj 850 operacij in obravnavali približno 650 bolnikov. Smrtnost je bila po njegovem vedenju približno 1,5-odstotna oziroma naj bi umrlo okoli deset bolnikov. »Mislim, da niti v najboljših bolnišnicah na svetu nimajo tako nizke smrtnosti,« je ocenil.

Proti liberalizaciji pogrebne dejavnosti

Zbornica komunalnega gospodarstva, Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije so se ta teden opredelili proti nameravani liberalizaciji pogrebne dejavnosti. Zanje je edina mogoča ureditev, da se ta še naprej izvaja kot obvezna gospodarska javna služba, so sporočili na skupni novinarski konferenci. V zbornici in obeh skupnostih občin so prepričani, da so nesprejemljive vse različice, ki predvidevajo urejanje pogrebne dejavnosti kot tržne dejavnosti, saj gre za dejavnost širšega družbenega pomena in je ni mogoče prosto prepuščati trgu. Liberalizacija pogrebne dejavnosti lahko po njihovem prinese številne negativne posledice, tudi zvišanje cen in pogrebnih stroškov, slabši nadzor nad dejavnostjo ter slabši standard storitev in vzdrževanja pokopališč. Robert Martinčič, predsednik Komisije za pogrebno in pokopališko dejavnost na Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS ter direktor ljubljanskega javnega podjetja Žale, je dejal, da bi v primeru sprostitve trga pogrebne dejavnosti sprožili nepietetni »boj za pokojnike«, saj bi zasebniki prežali na umrle v prometnih nesrečah ali na umirajoče v bolnišnicah.

Ukinili bi dopolnilno zavarovanje

Na ministrstvu za zdravje so v sredo predstavili predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025. Ta med drugim predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj naj bi ministrstvo predlagalo nov model financiranja. Spremembe napovedujejo tudi na področju podeljevanja koncesij, med drugim pa naj bi več pristojnosti podelili vodstvom zdravstvenih ustanov in ministrstvu pri izvajanju obveznega zavarovanja. Namen resolucije je sicer izboljšati zdravje in blagostanje za vse prebivalce, zmanjšati neenakost v zdravju, optimizirati zdravstveno oskrbo v smislu dostopnosti do enako kakovostne in varne oskrbe, povečati uspešnost zdravstvenega sistema ob večji pravilnosti in ohranjanju solidarnosti ter omogočiti finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.