Prvi maturantje spet v svoji šoli

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 18. junij 2015 / 08:48

Gimnazijo Škofja Loka so ob 60-letnici svoje mature obiskali njeni prvi maturantje.

Takrat je gimnazijsko šolanje trajalo pet let, imeli so višjo in nižjo maturo, maturiralo pa je 26 dijakinj in dijakov. Danes Gimnazija Škofja Loka šteje več kot petsto dijakov in petdeset profesorjev, maturo pa prav v teh dneh opravlja 150 dijakov. Šolanje takratne in današnje generacije pa tudi sama matura se razlikujejo še v marsičem, smo lahko slišali na srečanju tistih, ki so maturirali leta 1955, in današnjih dijakov drugega letnika na evropskem oddelku, ki so prvim maturantom predstavili, kakšna je gimnazija danes. Pozdravila sta jih tudi ravnatelj Jože Bogataj in profesorica Ana Prevc Magušar, v imenu prvih maturantov pa je spregovoril Izidor Rejc, maturant leta 1955, pozneje pa ekonomist, politik, tudi pesnik in pisatelj ter minister v prvi demokratično izvoljeni slovenski vladi.

Izidor Rejc je obudil spomine na maturo, ki jo je delal na nedeljo, 13. junija 1955. Sam je med šolanjem prebival v dijaškem domu, v razredu pa so se prebivalci internata družili in se lepo razumeli s sošolci-meščani. Ob častitljivi obletnici svoje mature je ugotavljal, da je bila šola zahtevna že tedaj in še danes ima ta sloves, kar je prav, saj se dijaki v njej veliko naučijo za poznejši študij in življenje. Povedal je tudi zabavno anekdoto, kako si je pri fiziki zapomnil Ohmov zakon. Formulo U = R x I je »prevedel« v izrek »umrl je Rejc Izidor« in si jo tako za vselej vtisnil v spomin, njegovi vrstniki pa prav tako. Današnjim dijakom je zaželel pogum, delavnost, uspeh in lepo prihodnost.

Kot je dejal eden od članov organizacijskega odbor(čk)a Ivan Hafner, je iz prve generacije maturantov živih še 18, na srečanje jih je prišlo 13, obletnice se je udeležil tudi njihov profesor matematike France Šifrer. Na poznejšem druženju v gostilni Starman so vrstniki obujali spomine na mladost in maturo, morda so rekli tudi kakšno besedo o tem, kako so udarniško gradili gimnazijo, na kar nas je opozorila ena od takratnih dijakinj. Ljudje, ki jih po letih in izkušnjah nihče ne prekaša in od katerih se lahko nove generacije marsikaj naučijo, so si bili edini, da so se imeli v gimnazijskih letih lepo in da so pozneje v življenju marsikaj dosegli.