Še nedolgo tega prenapolnjeni tekstilni depo v Mestni hiši, v katerem si je kustos moral odmeriti kar precej časa, da je našel pravi predmet. / Foto: Gorenjski muzej

Depo je postal depo

V okviru dogodkov Poletne muzejske noči bodo v Gorenjskem muzeju v Kranju v soboto, 20. junija, ob 21. uri širši javnosti predstavili preurejen tekstilni depo v Mestni hiši.

V muzejih skrbijo za našo kulturno in umetniško dediščino, ki jo hranijo in predstavljajo širši javnosti na različne načine, največkrat v okviru stalnih muzejskih postavitev ali pa na občasnih tematsko zasnovanih razstavah. »Predstavljanje slednje širši javnosti je sicer tudi v ospredju našega delovanja, hkrati pa se po najboljših močeh trudimo s hrambo dediščine, ki nam je zaupana v skrb. Žal so depoji mnogokrat takšni, kakršni so, bodisi zaradi prostorske utesnjenosti bodisi zato, ker pri našem delu največkrat ostajajo nekako v drugem planu,« je povedala kustosinja in dokumentalistka v Gorenjskem muzeju Helena Rant, ki se je že leta 2013 vključila v mednarodni projekt RE-ORG SEE, katerega namen je usposabljanje za reorganizacijo muzejskih depojev, poteka pa na področju držav jugovzhodne Evrope. Lani jeseni se je Rantova tako udeležila desetdnevnega usposabljanja v Beogradu, kjer je tako kot ostali slušatelji predstavila enega od depojev v svojem muzeju, ki ni urejen strokovno. »Izbrala sem tekstilni depo v Mestni hiši, za katerega sem na podlagi novo pridobljenega znanja pripravila tudi načrt za reorganizacijo, ki smo jo v zadnjem mesecu v muzeju tudi izvedli,« je o posrednem povodu za preureditev tekstilnega depoja v drugem nadstropju Mestne hiše povedala Rantova, s katero sta sodelovali še izkušena konservatorka Marjanca Jeglič in konservatorka Sandra Dimitrijevič.

V Mestni hiši je bilo pred drugo svetovno vojno kranjsko županstvo, kmalu po ustanovitvi so bili v njej upravni prostori Gorenjskega muzeja, od začetka osemdesetih let pa je v delu drugega nadstropja depo tekstilnih predmetov iz etnološke zbirke in zbirke kulturne zgodovine. Depo na okrog dvajsetih kvadratnih metrih je z večanjem zbirk počasi postajal premajhen, v njem pa se je pred preureditvijo nabralo kar 2.900 različnih kosov tekstila, od tega več kot dve tretjini iz obdobja novejše zgodovine, ki so ga po novem predelili v depoje na Savsko cesto.

V svetovnem merilu je več kot šestdeset odstotkov muzejskih zbirk ogroženih zaradi različnih faktorjev tveganja, kot so neprimeren prostor, ogenj, voda, žuželke, vandalizem, tatvine in podobno. »S pravilnim hranjenjem predmetom podaljšamo življenjsko dobo. Pravilnemu skladiščenju, transportu in uporabi predmetov bi lahko rekli tudi preventivna nega,« dodaja Marjanca Jeglič. V muzeju so depo reorganizirali z minimalnimi sredstvi s preureditvijo omar, polic, predvsem pa z natančnim in skrbnim skladiščenjem, kar tekstilna dediščina nedvomno zahteva. »Gre za zelo občutljive predmete, kot so svileni pasovi, rute iz etnološke zbirke pa zlato vezen mašni plašč in klobuki ter druga pokrivala. Najstarejših so iz sredine 19. stoletja in so že dokaj dotrajana,« tekstilno dediščino iz prenovljenega depoja predstavlja Dimitrijevičeva, Rantova pa dodaja, da v preurejenem depoju sedaj hranijo okrog devetsto predmetov. Najbolj občutljivi so shranjeni v predalnikih s platnenimi policami – zaradi zračnosti.

V soboto bo obiskovalce po kratkem depoju popeljala Marjanca Jeglič. Po krajši prestavitvi si bodo obiskovalci najprej nataknili 'nevidne rokavice', s katerimi konservatorji preprečujejo dvosmerno vplivanje kože na blago in obratno. S tovrstnimi rokavicami, ki pravzaprav niso rokavice, bo v prisotnosti konservatorke mogoče kakšno staro oblačilo potipati. Spoznali boste, kakšen je sistem migracije predmetov, ko kustos pride ponj, da bi ga uporabil na razstavi, zabeleži izposojo in označi mesto, kamor ga bo po končani razstavi vrnil ... Pojasnili vam bodo tudi, kako posamezen predmet najti v računalniku in potem v depoju, kjer je shranjen med sorodnimi predmeti. Mogoče boste našli zdravniško halo nekdanjega kranjskega zdravnika Holzhackerja, oblačila gospa iz družine Majcič ali pa postilijonski klobuk Lovrenca Ratzingerja iz Podkorena. Ne, ni samo sivka tista, ki odganja molje, ampak tudi … – no o tem pa več v soboto v okviru Muzejske noči v Mestni hiši v Kranju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 10. oktober 2011 / 07:00

Sporočilo za starše šolarjev (2)

Če imate čas, malo pobrskajte po spletnih forumih za starše. Glava vas bo zabolela že pri tretjem ali petem sporočilu. Skrbne mame sprašujejo, kako se sklanja kakšna beseda in kdo ima obnovo za d...

Objavljeno na isti dan


Cerklje na Gorenjskem / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Gostovanje argentinske Pristave

Slovenska gledališka skupina Pristava iz Buenos Airesa v Argentini je gostovala tudi v Cerkljah in Podbrezjah.

Šenčur / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Obnovljena šenčurska šola

Osnovna šola Šenčur je v zadnjih dveh letih dobila povsem novo, sodobno podobo.

Mengeš / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Mengeš potrebuje obvoznico

Mengeš - Mengeš je prometno eno najbolj obremenjenih mest v Sloveniji. Skozenj teče promet s Štajerske proti Ljubljani in Gorenjski, veliko je tudi tranzitnega prometa....

Zanimivosti / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Srečanje psov meščančkov

Kranj - Pred vrtnim centrom Kalia na Zlatem polju v Kranju so v soboto dopoldne izbirali najbolj simpatičnega, največjega, najmanjšega in najbolj ubogljivega mešančka. Zbralo se je...

Cerklje na Gorenjskem / torek, 10. oktober 2006 / 06:00

Pravi kmet ne rabi fitnesa

Če bi potencialne slovenske misice in mistri vedeli, da je nagrada na izboru Lepotice in Fanta slovenskega podeželja najprej obisk Brazilije, potem šele John Deere, bi si vsi omislili kmetijo.