Še nedolgo tega prenapolnjeni tekstilni depo v Mestni hiši, v katerem si je kustos moral odmeriti kar precej časa, da je našel pravi predmet. / Foto: Gorenjski muzej

Depo je postal depo

V okviru dogodkov Poletne muzejske noči bodo v Gorenjskem muzeju v Kranju v soboto, 20. junija, ob 21. uri širši javnosti predstavili preurejen tekstilni depo v Mestni hiši.

V muzejih skrbijo za našo kulturno in umetniško dediščino, ki jo hranijo in predstavljajo širši javnosti na različne načine, največkrat v okviru stalnih muzejskih postavitev ali pa na občasnih tematsko zasnovanih razstavah. »Predstavljanje slednje širši javnosti je sicer tudi v ospredju našega delovanja, hkrati pa se po najboljših močeh trudimo s hrambo dediščine, ki nam je zaupana v skrb. Žal so depoji mnogokrat takšni, kakršni so, bodisi zaradi prostorske utesnjenosti bodisi zato, ker pri našem delu največkrat ostajajo nekako v drugem planu,« je povedala kustosinja in dokumentalistka v Gorenjskem muzeju Helena Rant, ki se je že leta 2013 vključila v mednarodni projekt RE-ORG SEE, katerega namen je usposabljanje za reorganizacijo muzejskih depojev, poteka pa na področju držav jugovzhodne Evrope. Lani jeseni se je Rantova tako udeležila desetdnevnega usposabljanja v Beogradu, kjer je tako kot ostali slušatelji predstavila enega od depojev v svojem muzeju, ki ni urejen strokovno. »Izbrala sem tekstilni depo v Mestni hiši, za katerega sem na podlagi novo pridobljenega znanja pripravila tudi načrt za reorganizacijo, ki smo jo v zadnjem mesecu v muzeju tudi izvedli,« je o posrednem povodu za preureditev tekstilnega depoja v drugem nadstropju Mestne hiše povedala Rantova, s katero sta sodelovali še izkušena konservatorka Marjanca Jeglič in konservatorka Sandra Dimitrijevič.

V Mestni hiši je bilo pred drugo svetovno vojno kranjsko županstvo, kmalu po ustanovitvi so bili v njej upravni prostori Gorenjskega muzeja, od začetka osemdesetih let pa je v delu drugega nadstropja depo tekstilnih predmetov iz etnološke zbirke in zbirke kulturne zgodovine. Depo na okrog dvajsetih kvadratnih metrih je z večanjem zbirk počasi postajal premajhen, v njem pa se je pred preureditvijo nabralo kar 2.900 različnih kosov tekstila, od tega več kot dve tretjini iz obdobja novejše zgodovine, ki so ga po novem predelili v depoje na Savsko cesto.

V svetovnem merilu je več kot šestdeset odstotkov muzejskih zbirk ogroženih zaradi različnih faktorjev tveganja, kot so neprimeren prostor, ogenj, voda, žuželke, vandalizem, tatvine in podobno. »S pravilnim hranjenjem predmetom podaljšamo življenjsko dobo. Pravilnemu skladiščenju, transportu in uporabi predmetov bi lahko rekli tudi preventivna nega,« dodaja Marjanca Jeglič. V muzeju so depo reorganizirali z minimalnimi sredstvi s preureditvijo omar, polic, predvsem pa z natančnim in skrbnim skladiščenjem, kar tekstilna dediščina nedvomno zahteva. »Gre za zelo občutljive predmete, kot so svileni pasovi, rute iz etnološke zbirke pa zlato vezen mašni plašč in klobuki ter druga pokrivala. Najstarejših so iz sredine 19. stoletja in so že dokaj dotrajana,« tekstilno dediščino iz prenovljenega depoja predstavlja Dimitrijevičeva, Rantova pa dodaja, da v preurejenem depoju sedaj hranijo okrog devetsto predmetov. Najbolj občutljivi so shranjeni v predalnikih s platnenimi policami – zaradi zračnosti.

V soboto bo obiskovalce po kratkem depoju popeljala Marjanca Jeglič. Po krajši prestavitvi si bodo obiskovalci najprej nataknili 'nevidne rokavice', s katerimi konservatorji preprečujejo dvosmerno vplivanje kože na blago in obratno. S tovrstnimi rokavicami, ki pravzaprav niso rokavice, bo v prisotnosti konservatorke mogoče kakšno staro oblačilo potipati. Spoznali boste, kakšen je sistem migracije predmetov, ko kustos pride ponj, da bi ga uporabil na razstavi, zabeleži izposojo in označi mesto, kamor ga bo po končani razstavi vrnil ... Pojasnili vam bodo tudi, kako posamezen predmet najti v računalniku in potem v depoju, kjer je shranjen med sorodnimi predmeti. Mogoče boste našli zdravniško halo nekdanjega kranjskega zdravnika Holzhackerja, oblačila gospa iz družine Majcič ali pa postilijonski klobuk Lovrenca Ratzingerja iz Podkorena. Ne, ni samo sivka tista, ki odganja molje, ampak tudi … – no o tem pa več v soboto v okviru Muzejske noči v Mestni hiši v Kranju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / / 07:00

Gasilci dveh občin združili moči

Župana občin Železniki in Tolmin sta podpisala sporazum o sodelovanju operativnih gasilskih enot pri reševanju. V Podporeznu so gasilci izvedli skupno vajo.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 27. februar 2011 / 07:00

Vladavina pohlepa

Se še spominjate Jezusovih besed iz Evangelija po Mateju: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, k...

Šenčur / nedelja, 27. februar 2011 / 07:00

Zbiranje predlogov za občinska priznanja

Šenčur - Občina Šenčur je ta teden objavila tudi razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj občine Šenčur za leto 2011. Predlagatelji za podelitev občinskih priznanj so l...

GG Plus / nedelja, 27. februar 2011 / 07:00

Neupoštevanje pravil (5)

Lažje je, če lahko otroci svojo moč preizkušajo v odnosu z brati ali sestrami, saj je to osnova za ustvarjanje odnosov zunaj družine. Pri rivalstvu med sorojenci ni potrebno vpiti pravil na ves g...

Nasveti / nedelja, 27. februar 2011 / 07:00

Mreža grap

Begunjščica (2060 m) - Gora, ki meri dobrih dva tisoč višinskih metrov, ponudi na svoji severni strani pozimi številne zanimive in dokaj varne možnosti za vzpon. Gora je prepletena s številnimi različ...

Prosti čas / nedelja, 27. februar 2011 / 07:00

Stane je najstarejši Domžalčan

Stane Starin je svoj 101. rojstni dan dočakal čil in zdrav s šampanjcem in slavnostno torto. Še danes z ženo Marijo, s katero sta poročena že 52 let, živita v bloku in vsa opravila postorita sama.