Raubarji so s poljanskim narečjem navdušili občinstvo in zasluženo prejeli vandrovčka. / Foto: Matic Zorman

Na gradu zadonele narečne viže

Na petnajstem Večeru slovenskih viž v narečju, ki je potekal v idiličnem ambientu atrija Škofjeloškega gradu, so slavili Slovenski muzikantje, nagrado občinstva ter vandrovčka, lesen kipec, pa so domov odnesli Raubarji.

Glasbeni festival se je vrnil v domačo Škofjo Loko, potem ko je lani gostoval pri Slovencih v tržaškem zaledju, v občini Zgonik. Pred tem je sicer že enkrat obiskal zamejske Slovence, in sicer zelo uspešno ter odmevno ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem.

Večer slovenskih viž v narečju, ki ga organizira Radio Sora v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton, je edini festival pri nas, ki še goji slovensko narečno besedo in z njo jezikoslovno pestrost našega naroda. »Festival spodbuja glasbenike, da pišejo, razmišljajo in pojejo v narečni besedi. Domača narečna beseda povezuje, zato je naša želja, da bi s tem festivalom povezali Slovence tako doma kot tudi izven domovine,« je dejal Marjan Potočnik, direktor Radia Sora.

V idiličnem ambientu Loškega gradu, katerega atrij predstavlja eno najlepših naravnih kulis tisočletnega mesta, se je tokrat predstavilo deset ansamblov, katerih narečne narodno-zabavne viže so luč sveta ugledale tudi na zgoščenki. Prevladovale so poskočne polke, skoraj vsi ansambli pa so na festivalu nastopili prvič. Zmagovalec letošnjega festivala je postal ansambel Slovenski muzikantje, ki je s skladbo v kraškem narečju Naše d’brwte prepričal strokovno žirijo in si prislužil nagrado in plaketo Škofje Loke za nastop v celoti. Kot je dejal vodja ansambla Igor Šink, so se nagrade razveselili, vsem mladim glasbenikom pa svetoval, naj vztrajajo pri ustvarjanju pristne domače glasbe. Občinstvo so najbolj navdušili Raubarji iz Poljanske doline, ki so se predstavili s skladbo Ke se parjatli ukop naberema. Z nagrado občinstva so prejeli tudi prehodni leseni kip Vandrovčka, delo slikarja in kiparja Petra Jovanoviča.

Po tekmovalnem delu sta oder, ozaljšan s scenografijo akademske umetnice Agate Pavlovec, v revijalnem delu zasedla ansambel Vikend in Fiškali, vsi nastopajoči pa so v dar prejeli ročno izdelani srček, medeni kruhek mojstrice domače in umetnostne obrti Cirile Šmid iz Železnikov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / petek, 31. julij 2015 / 07:00

Na Ratitovcu je vedno veselo

V nedeljo so se v Krekovi koči zbrali najzvestejši obiskovalci Ratitovca, ki so se kljub slabemu vremenu z ansamblom Dor Ma Cajt in folklorno skupino iz KD Bohinj zabavali na 61. tradicionalni družabn...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 23. april 2017 / 20:45

Hitri prsti

Takole so Iza Gros, Katarina Bernard, Maja Gros in Ema Meglič, učenke Glasbene šole Tržič, sedle za en (!) klavir in osemročno odigrale skladbo, pri kateri so uživale tako glasbenice kot občinstvo....

GG Plus / nedelja, 23. april 2017 / 20:42

Planet, ki ne raste

»Vsak izmed nas ima številne možnosti, kako zmanjšati svoj vpliv na okolje. Lahko se odločimo za male korake, še bolje, da poskušamo narediti velike. Pravzaprav jih lahko združimo v preprosta gesla...

GG Plus / nedelja, 23. april 2017 / 20:37

Ferdinand Souvan, lastnik Volčjega Potoka

Predniki Souvanovih iz Ljubljane so bili ena najpomembnejših slovenskih družin. Bili pa so tudi močno vpeti v Gorenjsko, kamniški Volčji Potok in Kranj. Podjetnik, trgovec Ferdinand Souvan se je ro...

Razvedrilo / nedelja, 23. april 2017 / 20:35

Črnogorski delovnik in hrvaška kopalnica

Z Lovčena je sledil spust v Igalo, od koder so kolesarji naslednji dan pot nadaljevali proti mestu Trebinje in potem po obalnem zaledju do Neuma. Še prej pa so se premraženi od neprijaznih vremenskih...

Zanimivosti / nedelja, 23. april 2017 / 20:28

Sto kilogramska čokolada

Čokolado upravičeno poimenujejo hrana bogov, tega so se zavedala že plemena Aztekov in Majev pred nekaj tisoč leti v tropskih gozdovih Srednje in Južne Amerike, od koder izvira njena razgibana zgod...