Skozi bohinjske pravljice in posamezna čutila otroci spoznavajo elemente narave – vodo pri povodnem možu Jezerniku. / Foto: Andraž Sodja

U konc' sveta so pravljice doma

Več kot šest tisoč obiskovalcev je prvi konec tedna v juniju preplavilo Ukanc, kjer so otroci na festivalu U konc' sveta so pravljice doma spoznavali naravo in bohinjske pravljice.

Razširjena bohinjska družina je pripravila pravi festival za družine, na katerem je na 33 točkah sodelovalo več kot sto prostovoljcev. »Mislim, da ni Bohinjca, da ne bi kateri od njegovih sorodnikov sodeloval pri festivalu,« je dejala vodja organizacije in idejna mati projekta pravljične dežele Andreja Jensterle iz enote vrtca pri Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, ki je s sodelavci in množico prostovoljcev že devetič zapored Ukanc spremenila v deželo otrok.

Dežela pravljic U konc' sveta so pravljice doma se odvija v sklopu Mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju, v njej pa otroci preko posameznih nalog na različnih točkah spoznavajo naravo in pravljice iz bohinjskega okolja, ki so s to naravo neločljivo povezane.

Rdeča nit pravljične dežele je sedem pravljic, ki v obliki sedmih točk, na katerih otroci zbirajo žige, poučno povezujejo aktivnosti v naravi in uporabo vida, sluha, vonja, okusa, tipa, ravnotežja in kinestetike.

Otroška junaka Neža in Jakob tako skozi knjižico za zbiranje štampiljk vodita mlade obiskovalce skozi pravljice o Zlatorogu, Ledenemu možu, vodnemu možu Jezerniku, škratu Polesenjaku, Čatežu, Zlatovčicah in Zmaju Govicu. Mimogrede pa so otroci tokrat pri društvih in skupinah spoznavali vse od vodnih bitij, reševanja v gorah, izdelave skodel, pokljuške resonance, pletli venčke iz cvetlic in še marsikaj drugega.

Kot je povedala Andreja Jensterle, so k sodelovanju povabili tudi nekdanjega smučarskega skakalca in montessori pedagoga Francija Petka, ki je bil nad videnim preprosto navdušen. Jensterletova še dodaja, da se trudijo vsako leto dodajati in dopolnjevati ter vzdrževati neprofitnost prireditve: »Ljudem je všeč, da se ne da ničesar kupiti, pozna pa se tudi usmeritev v varstvo narave, saj smo po dveh dneh pobrali le za eno majhno vrečko smeti. V deželo pravljic pa vabimo tudi izven prireditve. Knjižice s pravljicami za zbiranje žigov so na voljo na Turizmu Bohinj, v piceriji Don Andro, pri Erlahu in še kje, z njimi pa se lahko kadarkoli odpravite skozi deželo pravljic v Ukancu.«

Jensterletova se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k prireditvi, še posebno pa občini, ki je omogočila brezplačno parkiranje v Ukancu, kar je doživelo pozitiven odziv.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 07:00

Pot preko Žrela varnejša

Kranj – Načelnik odseka za pota pri Planinskem društvu Kranj Damjan Naglič je sporočil, da so člani odseka popravili in zavarovali poškodovano pot na Ledine preko Žrela. Pot preko Ž...

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Ropov skoraj trikrat več

Večino ropov na Gorenjskem še vedno izvedejo slovenski državljani, se pa tudi tu že pozna ukinitev notranje državne meje, ugotavlja vodja gorenjskih kriminalistov Simon Velički.

GG Plus / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Bila je iskra, kot bi se že dolgo poznala

Zakonski par Maja Hribernik in Oto Pestner, violinistka iz glasbene družine Hribernik in profesorica violine v Glasbeni šoli Kranj ter legendarni pevec, ki je letos praznoval 40-letnico glasbenega ust...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Koledar traktorjev pri Kmečkem glasu

Ljubljana – Pri časopisno založniškem podjetju Kmečki glas so tudi letos izdali koledar z motivi traktorjev. Koledar meri 50 krat 50 centimetrov in je s fotografijami različnih t...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Zbornico čaka veliko dela

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je nakazal smernice delovanja v novem letu in ukrepe za premagovanje recesije.

Bled / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Negotovost je največji dejavnik stresa

Bled – Na nedavnem srečanju gorenjske in blejske LDS z dr. Slavkom Ziherlom, podpredsednikom stranke in uglednim psihiatrom, smo sogovornika vprašali o tem, kakšna so njegova pri...