Ponekod žita že občutijo sušo

Kjer junija ni bilo padavin, žita že občutijo sušo, ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da bodo letos glede na dosedanje stanje pridelki žita verjetno nižji od lanskih.

Koliko žit letos pridelujemo na Gorenjskem? Je glede površine in vrste žit v primerjavi z lani kakšna sprememba?

»Kmetijska gospodarstva na Gorenjskem pridelujejo letos ozimna žita na podobni površini kot v prejšnjih letih. Vseh žit je okrog dva tisoč hektarjev, kar pomeni, da v kolobarju zavzemajo približno tretjino njiv. Čeprav so v novem programskem obdobju predvidene tudi dodatne stimulacije za pridelavo žit, ne opažamo, da bi se obseg pridelave žit v prihodnje bistveno povečal. Žita bodo ostala v kolobarju v približno enakem obsegu kot doslej, verjetno pa se bodo spreminjale vrste žit v pridelavi. Te spremembe opažamo že sedaj, ko zlasti na bolj kislih tleh, kjer ječmen slabše uspeva, kmetje že sejejo tritikalo, ki kisla tla lažje prenaša. Za skupni pridelek žit je sicer to ugodno, ni pa ugodno za tiste kmetije, ki bi rade pridelovale še lucerno. Tako lucerna kot tudi ječmen kislih tal ne »marata«. Če že sedaj ječmen zaradi nizke pH-vrednosti slabo raste, bo lucerna lahko samo še slabše. Take njive je treba apniti.«

Kako je ozimno žito prezimilo?

»Na Gorenjskem so žita prezimila dobro, čeprav je bila lani zaradi obilnih padavin jeseni morda setev bolj pozna. Razvoj žit v spomladanskem času je nekoliko zamujal zaradi mraza, ves nadaljnji razvoj pa je potekal dokaj normalno. Prava rast žit se je začela šele po padavinah ob koncu marca, v aprilu so zaradi mraza in majhne količine padavin odraščala nekoliko počasneje, podobno se je dogajalo tudi v maju. Junija, ko je nastopilo toplo vreme, je bilo padavin doslej malo, ponekod nič. Kjer jih ni bilo, žita že trpijo sušo. Prejšnji torek so bile na Gorenjskem tudi posamične nevihte s točo, ta je ponekod prizadela tudi žita. Od toče poškodovana žita bo treba spremljati, da se ne bi prehitro osipala, poškodovane posevke žit pa rade napadajo tudi ptice. Poleglih žit ni veliko, kar je posledica manjše količine padavin, verjetno pa tudi znanja kmetov, ki so ga pridobili pri prebiranju strokovne literature ali pri iskanju tehnoloških napotkov pri kmetijskih svetovalcih.«

Kdaj napovedujete začetek žetve? Kako bo s pridelkom?

»Po moji oceni se bo žetev začela prej, ozimni ječmeni nekje po 15. juliju, odvisno od tega, koliko časa bo trajala predvidena ohladitev. Če se bo ne preveč vroče vreme nadaljevalo še v julij, bo žetev potekala v povsem v običajnem času, z začetkom nekje okrog 20. julija. Predvidena ohladitev in tudi padavine v tem času za žita niso moteče, so celo dobrodošle, da se zrnje lahko napolni in začne zoreti. V času zorenja žit, pred žetvijo, je dobro, da je suho in vroče. Bolj so suha žita ob žetvi, boljša je kakovost krušnih žit. Kar zadeva pridelek, menim, da bo nižji od lanskega – tako pri zrnju kot pri slami.«

Ali na Gorenjskem še vedno pridelujemo žito predvsem za krmljenje živine?

»Na Gorenjskem tudi letos, tako kot že vrsto let doslej, še vedno prevladujejo krmna žita, tržne pridelave krušnih žit sploh ni. Pogoji pridelave za kakovost zrnja, ki ga zahtevajo odkupovalci, na Gorenjskem niso najboljši, lani je bila vsa pridelana pšenica za prodajo uvrščena v kakovostni razred C. Tudi pri krmnih žitih je po žetvi treba paziti, da se žita dovolj posušijo in da se v njih ne razvijajo plesni, ki lahko vplivajo na slabše zdravstveno stanje živali.«

Gorenjske pridelovalce žit ste seznanili z letošnjimi pogoji pridelave, predstavili pa ste jim tudi poskus z žiti ...

»V poskusu je šestnajst različnih sort ozimnih žit: štiri sorte pšenice, sedem sort ječmena in pet sort tritikale. Poskus smo predstavili kmetom, predstavniki semenarskih hiš so opisali značilnosti sort, ob žetvi pa bomo pridelek tudi tehtali. S takimi poskusi želimo opozoriti pridelovalce na značilnosti pridelave ali morebitne tehnološke probleme ter jim predstaviti sorte, ki jih bodo jeseni lahko sejali na svoje njive. V semenarstvu žit je podobno kot pri koruzi v ponudbi veliko sort, tako da so pridelovalci pogosto pred dilemo, katero izbrati za setev. Na takih predstavitvah poskusov lahko sorto pobliže spoznajo, še lažje pa se odločijo potlej, ko so znani pridelki, ki so za kmeta zagotovo najpomembnejši.«