Zakon ne ščiti premoženja

O predlaganem zakonu o agrarnih skupnostih je na Gorenjskem slišati različna mnenja – od tega, da je veliko boljši od sedanjega zakona, do kritik, da ne ščiti dovolj premoženja agrarnih skupnosti, nalaga plačilo davkov članom skupnosti in ne predvideva ustanovitve posebne službe za agrarne skupnosti.

Kranj – Vlada je določila predlog novega zakona o agrarnih skupnostih in sklenila predlagati državnemu zboru, da ga sprejme po rednem postopku. Zakon je pomemben tudi za Gorenjsko, kjer je registriranih 116 agrarnih skupnosti. Nekatere dobre poznavalce tovrstnih skupnosti smo vprašali za mnenje o predlaganem zakonu.

Komisar bi imel veliko dela

Milan Pohar z Brezij, sicer podpredsednik Agrarne skupnosti Pungrat, je dejal, da zakon ne vsebuje varovalk, s katerimi bi zaščitili premoženje agrarnih skupnosti pred prodajo, kar se je na nekaterih planinah na Gorenjskem že zgodilo. Za dediča vrnjenega premoženja bo izplačilo nujnega deleža preveliko breme, težko bo tudi najti predsednika agrarne skupnosti, če bo moral jamčiti za poslovanje z vsem svojim premoženjem. »Slovenija bi po vzoru avstrijske Koroške in drugih avstrijskih zveznih dežel potrebovala agrarnega komisarja, ki bi imel vizijo razvoja agrarnih skupnosti in planšarstva, zastopal agrarne skupnosti v odnosu do državnih služb ter urejal razmere v samih agrarnih skupnostih,« je dejal Pohar in dodal, da bi agrarni komisar v Sloveniji imel veliko dela.

Odločanje bo enostavnejše

»Predlog novega zakona je boljši od zdaj veljavnega, predvsem odločanje bo bolj enostavno, kot je bilo doslej,« je dejal Rajko Marenčič, član nadzornega odbora Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije in v preteklosti tudi 19 let predsednik Agrarne skupnosti Tegošče. Kot je poudaril, je bil pri pisanju zakona problem v tem, kako stara načela delovanja agrarne skupnosti uveljaviti v sedanjem pravnem sistemu. Pri tem se je pokazalo, da v državnih službah ne poznajo dovolj zgodovine tovrstnih skupnosti, njihove vloge v preteklosti in načel, po katerih so delovale. Predlagani zakon ima po Marenčičevem mnenju to napako, da ne predvideva ustanovitve posebne službe na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bi skrbela nad izvajanjem zakona in reševala probleme agrarnih skupnosti v odnosu do državnih služb. »Morda je razlog v tem, da na ministrstvu ne smejo zaposlovati novih uslužbencev?« se je vprašal Marenčič, ki v zakonu pogreša tudi bolj jasno opredelitev, kaj bo pri dedovanju vrnjenega premoženja osnova za izplačilo nujnega deleža – ali vrednost ob podržavljenju po drugi svetovni vojni ali ob vrnitvi premoženja nekdanjim lastnikom oz. njihovim dedičem.

Odločanje skupinsko, plačilo davkov posamično

Jože Brudar, predsednik agrarne skupnosti Rateče - Planica in podpredsednik Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, je dejal, da so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri pripravi zakona upoštevali večino predlogov združenja in tudi agrarne skupnosti. Zakon se mu zdi dober, ima pa eno pomanjkljivost. »Medtem ko smo dosegli, da zakon o agrarnih skupnostih kot posebni zakon s svojimi rešitvami odstopa od splošnega stvarnopravnega zakonika, nam to na davčnem področju ni uspelo. V preteklosti je bilo vedno tako, da je davke plačevala agrarna skupnost, po novem zakonu pa jih bodo morali člani glede na delež v solastnini ali skupnem premoženju. Odločanje v agrarni skupnosti bo torej skupinsko, plačevanje davkov pa posamično,« je dejal Brudar in pri tem omenil sedmi člen predlaganega zakona, ki pravi takole: «Agrarna skupnost ni pravna oseba, ima pa sposobnost biti stranka v sodnih, upravnih in drugih, razen davčnih postopkih.« V davčnih postopkih jim zakon torej ne priznava posebnega statusa, ampak jih obravnava kot vsakega člana posebej.