Za prodajo Telekoma

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / nedelja, 14. junij 2015 / 14:25

Nadzorniki Slovenskega državnega holdinga so sprejeli osnovno ponudbo Cinvena za nakup Telekoma Slovenije. Pogajanja se bodo nadaljevala, njihov izkupiček pa bo moral spet potrditi nadzorni svet.

SDH soglaša s prodajo Telekoma

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je v sredo podal soglasje k osnovni zavezujoči ponudbi sklada Cinven za nakup večinskega deleža Telekoma Slovenije z 20. maja, medtem ko kasnejših Cinvenovih dopolnil k ponudbi sploh ni obravnaval, ker so ta za upravo SDH nesprejemljiva. »Odločitev o pristopu k podpisu prodajne pogodbe je s tem na strani potencialnega kupca, uprava pa si bo prizadevala, da z družbo Cinven uskladi končno besedilo kupoprodajne pogodbe in jo bo pred sklenitvijo posredovala še v soglasje nadzornemu svetu,« je dejal predsednik uprave SDH Matej Pirc. Cinven je sicer pred dnevi dopolnil svojo končno ponudbo za večinski delež v Telekomu, in sicer zaradi zamud v postopkih regulatorne presoje Telekomovega prevzema Debitela in transakcije s hčerinsko družbo v Makedoniji. Nadzorni svet je o prodaji skoraj tričetrtinskega deleža v Telekomu odločal že pretekli teden. Kljub oceni, da je prodaja primerna in ekonomsko utemeljena, pa odločitve o njej niso sprejeli, temveč so se obrnili na vlado kot skupščino holdinga, da razjasni vprašanji glede mehanizma razdelitve tveganj z naslova sodnih in konkurenčnih postopkov zoper Telekom ter glede tega, ali je Cinven strateški vlagatelj. Vlada je nato v nedeljo v vlogi skupščine razrešila obe odprti vprašanji, SDH pa naložila, da izpelje postopek prodaje do konca. Zahtevala je tudi, da se v kupoprodajno pogodbo vnesejo določila o ohranitvi sedeža Telekoma v Sloveniji in opcijska pogodba o odkupu družbe Soline, ki upravlja park Sečoveljske soline. Cinven naj bi za Telekom Slovenije neuradno ponudil 130 evrov za delnico. Od tega naj bi 110 evrov na delnico izplačal takoj, dodatnih 15 evrov na delnico naj bi bilo odvisnih od razpleta odškodninskih tožb, pet evrov pa od poslovanja družbe. V primeru cene 110 evrov za delnico bi vrednost celotnega Telekoma znašala okoli 720 milijonov evrov, v primeru 130 evrov za delnico pa okoli 850 milijonov evrov.

Bervar ostaja predsednik državnega sveta

Državni svet je v sredo za svojega predsednika v drugi polovici mandata znova izvolil Mitjo Bervarja, medtem ko ima novega podpredsednika Branka Šumenjaka. Bervarja, ki je bil tudi edini kandidat za vodenje državnega sveta v naslednjih dveh letih in pol, je podprlo 31 svetnikov, sedem pa jih je bilo proti. »V teh dveh letih in pol smo izboljšali splošno prepoznavnost in priznavanje državnega sveta kot drugega doma, pri nekaterih malo težje, pri drugih morda malo lažje,« je po izvolitvi poudaril Bervar. Po njegovem mnenju so izboljšali tudi odnos drugih državnih organov do državnega sveta.

Odprli predor Markovec

Minuli petek so prometu uradno predali petkilometrski odsek hitre ceste Koper–Izola s predorom Markovec, dolgim dva kilometra. Ob tem je predsednik vlade Miro Cerar napovedal spremembo zakonodaje, ki bo preprečila zavlačevanja s postopki, »da se ne bo več ponovila desetletna gradnja cestnega odseka, ki je dolg le dobrih pet kilometrov«. Z izgradnjo hitre ceste so obalno cesto predali v upravljanje občinama Koper in Izola, ki sta tako pridobili približno deset odstotkov slovenske obale. Odločitev o gradnji predora Markovec je bila sprejeta že v 80. letih minulega stoletja, vendar pa je bil predlog državnega lokacijskega načrta za hitro cesto Koper–Izola sprejet šele leta 2004.

Državna pomoč Cimosu dovoljena

Ta teden smo izvedeli, da je Evropska komisija odločila, da je bila državna pomoč Cimosu skladna s pravili Evropske unije. »Tokratna preiskava komisije je pokazala, da posodobljeni načrt temelji na realističnih predpostavkah in bi moral družbi omogočiti, da v razumnem časovnem okviru ponovno začne dolgoročno uspešno poslovati. Poleg tega se je Cimos zavezal, da bo zmanjšal svoje proizvodne zmogljivosti z odprodajo treh donosnih obratov, kar bo omejilo izkrivljanje konkurence, ki jo povzroča pomoč. Ne nazadnje pa bo skupina tudi sama bistveno prispevala k stroškom prestrukturiranja,« so ocenili v komisiji, ki je julija 2013 Cimosu odobrila začasno državno pomoč v višini 35 milijonov evrov. Slovenija je takrat izdala jamstvo za 35 milijonov evrov bančnega posojila, s čimer so skupini Cimos omogočili rešitev sedanjih likvidnostnih težav in čas za pripravo načrta temeljitega prestrukturiranja. Kasneje je država Cimosov dolg do nje pretvorila v lastniški delež, s čimer je postala 25-odstotni lastnik Cimosa. Cimos, ki mora poravnati še za malo manj kot 125 milijonov evrov obveznosti, letos posluje z dobičkom.