Turizem smo Gorenjci, 2. del

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / torek, 9. junij 2015 / 09:50

Gorenjska je prvi turistični izbor tujca, ko ga popade obisk Slovenije. Tako pravijo vsi, ki prihajajo k nam po priporočilih tistih, ki so že kdaj obiskali našo deželo. Verjamem. Na morje jih ne pošiljajo, ker je tega le za vzorec. Zakaj bi nekoga poslali na Dolenjsko? Zaradi cvička bog ne daj! Na Štajersko? Zaradi česa že? Prekmurje? Imajo neke toplice in štorklje, čudne ptice na vrhu kandelabrov; Kras je še nerazkrinkan ... Če v Google vtipkaš ime Gorenjska, ti poleg Wikipedie ponudi tudi uradno turistično stran gorenjska.si. Če malce pobrskaš po njej, ugotoviš, da je to stran Gorenjske turistične zveze, ki jo sestavlja 45 turističnih društev. Trenutno na njej vse člane turističnih društev Gorenjske vabijo na izlet na Kras! Torej ne nekam na Gorenjsko, temveč na Kras. Na Gorenjskem vse že poznajo, verjetno. Nisem zasledil, da bi si s to stranjo lahko pomagal kak tujec, ki bi na primer v angleškem jeziku rad kaj prebral oziroma se informiral. Ampak očitno ta stran ni namenjena turistom. Pride turist k tebi na obisk in ti ga moraš animirati tako, da gre domov z najlepšimi občutki. To vsekakor ni lahka naloga. Po navadi kaj hitro vprašajo, kaj naj si kupijo za spominek, ki jih bo spominjal na Gorenjsko. Seveda zakolovratim z očmi, ker še danes ne vem, kaj naj človeku spakiram v potovalko, preden ga peljem na Brnik. Nekdo mi je predlagal Kranjsko klobaso, vendar sem mnenja, da bi s tem užalil lastno in njegovo inteligenco. Dobro mi vemo, kaj gre v to klobaso, ali drugače rečeno, imamo veliko boljših prehrambnih izdelkov, ki se lažje jedo, kot pa preprosta, škrta in hkrati mastna kranjska klobasa. Sodobni ljudje danes pazijo, kaj jedo, in čas zaželenih klobas je že zdavnaj mimo. Torej nikoli ne znam povedati, kaj naj odnesejo domov, da jih bo spominjalo na Gorenjsko. Pred časom sem jim kupoval Avsenikove zgoščenke, potem pa so mi pisali, kako so se smejali ob poslušanju na poti domov. Taka muzika je pač za svetovljane tako preprosta, da je že kar smešna. Resno sem se spraševal, kake prijatelje imam. Potem sem začel podarjati zgoščenke kranjskih jazzistov in dosegel zanimanje do te meje, da so celo vprašali, ali res izhajajo iz teh krajev. Baje da se v njihovi muziki ne čuti pridiha Alp, ampak bolj neka mešanica melanholije praznih mestnih ulic, s katerih izginja urbano življenje. Tu sem se sicer spomnil na Kranj kot gorenjsko prestolnico. Danes pravim, da poštenemu človeku ni treba nositi spominkov v potovalki, ampak v glavi. Največkrat prikimajo, čez trenutek se nasmehnejo in že hitijo razlagati, da tam, kjer oni živijo, imajo enak problem. Pač nimamo vsi beneških gondol in Eifflovega stolpa, Kipa svobode in Međugorja ...