Turizem smo Gorenjci, 1. del

Večni problem s tujci. Kam z vsemi turisti? Medtem ko skušam odgovoriti prijatelju na Facebooku, ki me sprašuje, kaj naj si v Sloveniji ogleda, kam naj gre, kje naj spi in kaj naj je, se odločim, da bom njegovo Slovenijo omejil zgolj in samo na Gorenjsko. Prihaja iz Anglije, Slovenijo pozna samo prek interneta, mene in še nekaj slovenskih kolesarjev, ki so se z njim srečevali po evropskih kolesarskih maratonih. Slovence pravzaprav pozna, Slovenijo pa le virtualno. Nekoč mi je v hecu dejal, da si je našo deželo tolikokrat ogledal po internetu, da je dobil občutek, da obstaja samo v virtualnem svetu. Bolj športno kot rekreativno sem se lotil spoznavanja Gorenjske, da bi prijatelju kar se da lepo in kakovostno pričaral njegovo prvo snidenje. Prekaljen maček sem in težko boste našli boljšega amaterskega rekreativnega turističnega vodnika od mene. Z lahkoto se transformiram v turista, željnega dobrega počutja, kamorkoli gre, kjerkoli pusti svojo potovalko. Vemo, kako to gre: povsod je lepo, povsod je lepše kot doma, povsod so 'ful facasti' ljudje, prijazni do neba, in povsod je boljša hrana, povsod jim čas teče počasi, nihče nikamor ne hiti in vsi imajo lepše ženske in krepkejše tipe ... dokler nismo tam malce dlje ali večkrat ... In potem pride na vrsto tisto, da je povsod lepo, a doma je najlepše. Pač peljem Angleža v prvo oštarijo, mu joškasta Gorenjka nalije šnops, kačjo slino, močeradovec (je sicer prepovedan in to nihče nikoli ne pozabi) za dobrodošlico, na mizo rukne klobaso in zelje, pa eno telečjo kračo, žgance, liter rdečega, kajlo domačega kruha, še en šnops 'za presekat', nadaljuje s krvavico in kot satan mrzlim pivom, navije Golico do konca, Čebelice je prva pesem, ki jo zna na pamet ... preden ga z natakarico odneseva gor v sobo, še enkrat preseka noč s šnopsom. Naslednje jutro se že ob svitu vse skupaj ponovi, a brez hrane, samo s pijačo in krepko kavo. Tokrat ima natakarica še globlji dekolte in on se zave, da to niso bile sanje. Vlečem ga na Triglav. Vmes se ustaviva v Naklem pri Marinšku, na Posavcu, v Podvinskem gradu, v Begunjah imajo kar dve dobri oštariji, v Žirovnici je že mamba, na Jesenicah greva prvič na čevapčiče, v Gozdu - Martuljku na suho klobaso in štiri pire, v Kranjski Gori mu ob grapi razlagam o Kekcu in on, da reče, naj 'skenslava' Triglav in greva raje v igralnico ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 19. avgust 2019 / 18:46

Slavospev bohinjskim goram

Z avtobiografskim delom Vprašaj goro se je Joža Mihelič poklonil spominom na otroštvo v Bohinju, na tamkajšnje skromne in poštene ljudi, ki so ga zaznamovali, na prijateljske vezi, ki so nastale v dob...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Spet bomo slavili Prešerna

Kranj - Čeprav je 22. julij 1846 manj znan datum v življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pa je bil zanj eden najpomembnejših. Takrat mu je namreč cenzurni urad n...

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Pičlih dvajset za štrukelj

Poletje v Koloseju De Luxe je pestro, Kranjska Gora pa je prejšnji vikend privabila v goste tako ljubitelje harmonike kot dobre kapljice in odlične hrane.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Glasbeno poletje na Linhartovem trgu

Četrtkovi večeri v starem mestnem jedru Radovljice so že tretje leto zapored glasbeno obarvani.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem o svojih treh dobrih prijateljih, ki so v sanjah imeli nenavadno velike oči. Eden je imel izjemno lepe svetlo modre oči, drugi svetlikajoče se zelene oči, tretji pa velike črne o...

Kultura / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Deva Puri gosti Dalija

V Sloveniji si lahko prvič ogledate več kot dvesto originalnih grafičnih listov iz dveh najobsežnejših Dalijevih opusov - Biblia Sacra in Božanska komedija.