Dež starodobnikov ni ustavil
Društvo starodobnih vozil Kamnik je minulo soboto pripravilo tradicionalno mednarodno revijo starodobnikov razreda A, ki je edina tovrstna pri nas. Lastniki starih motorjev in avtomobilov so se letos zapeljali tudi do Škofje Loke, Kranja in Šenčurja.
Kamnik – Organizatorji tega priljubljenega srečanja, ki je namenjeno lastnikom najstarejših motorjev in avtomobilov do letnika 1940, se z izborom udeležencev vsako leto potrudijo in število omejijo. Letos je izbor žal omejilo tudi deževno vreme, ki pa dobre volje zbranim ni vzelo.
Vsaj niso zakuhali
»Avtomobili so se rojevali in vozili tudi v dežju, tako da s tega vidika težav z deževnim vremenom nimamo, je pa obisk zaradi tega vseeno nekoliko okrnjen. Od predvidenih štiridesetih avtomobilov jih je petnajst udeležbo odpovedalo, žal tudi najstarejši z letnico 1889 z Madžarske, ki se brez strehe po dežju pač ne more voziti. Motoristi so udeležbo odpovedali le štirje, tako da so očitno bolj pogumni od voznikov avtomobilov. Dobra plat deževnega in hladnejšega vremena pa je ta, da je verjetnosti, da kakšen jekleni konjiček kje zakuha, precej manj,« je optimistično na dogodek, ki je združil okoli sedemdeset starodobnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Srbije in Nemčije, pogledal Miro Vrhovnik, predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik, ki je tudi prvo slovensko društvo starodobnikov, ki se je s svojo revijo uvrstilo v koledar FIVE – mednarodne organizacije starodobnih vozil.
Najstarejši z letnico 1909
V zbrani karavani starodobnikov so gledalci lahko občudovali jeklene konjičke najrazličnejših znamk in letnikov. Med motorji je najstarejši nosil letnico 1909, pripeljal pa ga je njegov lastnik s Hrvaške, med avtomobili pa so najstarejšega na tokratni prireditvi izdelali leta 1913. Iz Arboretuma Volčji Potok, kjer so se v soboto zjutraj zbrali, so se najprej podali v središče Kamnika, kjer so jih posamezno predstavili zbranim obiskovalcem, od tu pa so se skupaj s starodobnim avtobusom, polnim redarjev in drugih prostovoljcev, ki so pomagali pri izpeljavi dogodka, podali letos prvič še v središče Škofje Loke in nato v Kranj. Prenočili so na Brdu pri Kranju, od koder so v nedeljo krenili proti Šenčurju, kjer so jih pričakali folklorniki, šenčurska godba in konjske vprege, druženje pa so zaključili tam, kjer so ga začeli – v Arboretumu.