Več znanja, manj nesreč

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 27. maj 2015 / 10:41

Na blejski enoti Zavoda za gozdove so prejšnji ponedeljek v sodelovanju z zasebnim visokošolskim zavodom začeli z izobraževanjem prve skupine dvanajstih gozdarskih delavcev sekačev.

Bled – Gre za usposabljanje sekačev, tako lastnikov kot gozdnih delavcev, na podlagi katere je mogoče pridobiti tudi poklicno kvalifikacijo za izvajanje profesionalnega dela v gozdu kot samostojne dejavnosti, na Zavodu za gozdove Slovenije, OE Bled, pa menijo, da bi bila podobna, zahtevnejša usposabljanja nujna za vsakogar, ki želi delati v gozdu. Tudi za lastnike gozdov, ki glede na veljavno zakonodajo trenutno za delo v lastnem gozdu ne potrebujejo formalnega znanja niti primerne zaščitne opreme. Usposabljanja potekajo v izobraževalnem centru Zavoda za gozdove Slovenije v Bohinjski Bistrici in v gozdovih v okolici Bohinja, vodijo pa jih inštruktorji blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije.

Kot je povedal direktor izobraževalnega centra B&B Brane Lotrič, so se za uvajanje tovrstnega izobraževalnega programa odločili, ker so ugotovili, da na Gorenjskem tovrstnega programa doslej ni bilo, zanimanje zanj pa je dovolj veliko. »Delo sekača lahko predstavlja tudi zaposlitveni izziv, saj trendi kažejo na vedno večjo profesionalizacijo tega zahtevnega in odgovornega dela.«

Po drugi strani na blejski območni enoti Zavoda za gozdove verjamejo, da bodo z aktivnejšim pristopom do izobraževanja zmanjšali število nesreč pri delu v gozdu, ki jih je v zadnjem desetletju vedno več. »Samo lani je zavod za gozdove na območju vse Slovenije evidentiral 98 nesreč, od tega kar 18 smrtnih, v letošnjem letu pa že 29, od tega pet smrtnih. V območni enoti Bled smo lani evidentiranih šest nesreč, od tega eno smrtno, letos smo evidentirali dve,« je povedal strokovnjak s področja gozdne tehnike Bojan Bajželj.

Gozdarji ugotavljajo, da je število nesreč pri delu v gozdu začelo naraščati po letu 2008, potem ko so desetletje prej beležili stalen upad števila nesreč. »Razlogov za to je več,« pojasnjuje Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove. »Eden od njih je prav gotovo gospodarska kriza, zaradi katere je v gozd v tem času odšel po zaslužek marsikdo, ki tega do sedaj ni delal, v zadnjem desetletju pa so vse pogostejše tudi naravne ujme, zaradi katerih je v gozdove treba vložiti več dela. V zadnjih letih je bilo tako največ nesreč tam, kjer je bilo največ žledoloma.« Zanimivo je, ugotavlja Avsenek, da je v času, ko je delo v gozdu nevarnejše kot običajno, nesreč med profesionalnimi delavci v gozdu manj, ker zavestno upoštevajo izjemne razmere. »Drugače je z lastniki. Ko so razmere izjemne, gredo v gozd vsi: lastniki, njihovi sorodniki in sosedje v okviru medsosedske pomoči.«

Zato, pravi Avsenek, bi verjetno veljalo spremeniti predpise, ki trenutno dovoljujejo, da lastniki v gozdu lahko delajo brez ustrezne izobrazbe in celo brez nujne zaščite. »Zahtevno delo z motorno žago in razmere, kakršne so zadnja leta v naših gozdovih, zahtevajo minimalno usposobljenost vsakogar, ki dela v gozdu. Zato bo naš predlog državi, da predpise na področju varnosti še poostri, saj si pač ne moremo privoščiti, da v slovenskih gozdovih vsako leto umre blizu dvajset ljudi, resno poškoduje pa se jih še mnogo več.«